V ponedeljek sem začela z novo službo, pri istem delodajalcu ampak v drugi organizacijski enoti. Delo mi je bilo meni osebno ponudeno in ker gre za področje, ki me ful zanima sem jasno sprejela (tudi ker se mi je prejšnja pogdba iztekala), zdej sem pa 3 dni v službi in me je malo strah, da zadevi ne bom kos....nisem se specifično šolala za to, ampak neke osnovne imam, ampak me pa čaka ogromno učenja in seveda samostojnega dela. Če se idealno izteče za obe strani, bom drugo leto dobila za nč.
Me zanima če je katera že bila v podobni situaciji in kako se soočila s strahom in tem zoprnim občutkom, da nisi dovolj sposoben ali pa da ne boš uresničil pričakovanj.   

sicer še nisem bila v podobnem položaju, a vseeno nasvet: verjemi vase!

pa vse dobro ti želim!

ma se trudim, amapk zdej ko sedim tukaj si ne upam niti pomislit na jutri/pojutrišnjem itd, ker dobim kar cmok. pa se niti ni nič takega zgodilo do danes (oz. se prou nič ni zgodilo).
hvala za spodbudo , sej verjeti vase je itak najtežje..

Ti samo pomisli, kako je nekaterim, ki so brez službe, ali pa jim je težko opravljati neko delo... Boš videla, se ti bo tvoja služba bolj zadopadla Meni pomaga.


_____________________________

Martin (11.6.2010)
Rok (21.10.2012)

Le pogumno naprej, dan za dnem. Boš videla, da bo šlo.


_____________________________

Najina sreča Jakob Bela se je rodil 27. 4. 2009.

Tudi pri meni je bilo enkrat tako. Šla sem delat v računovodstvo, čisto brez izkušenj, samo nekaj teoretičnih iz srednje šole sem imela, ki sem jih v 10 letih seveda pozabla. No, potem sem pa imela 4 mesece kolegico, ki me je uvajala, potem je šla pa na porodniško in jaz sem morala delati kar vse samostojno - pa to je servis, kjer moraš znati res skoraj vse. Jst sm seveda en mesec vsak dan jokala, šla s cmokom v službo, potem sem se pa navadila in šla prou z veseljem vsak dan delat, tako da pogumno, to so začetne težavice, ki minejo in če ti je delo všeč ni vrag, da kmalu ne boš več imela odpora, ampak samozavest in veselje do dela.

_____________________________

pozdravček od mene

Včasih sonček2*, zdaj pinkiponki
Taja 13.10.2004
Jaš 27.9.2006
Tin 1.6.2009
http://www.moj-album.com/album/6793309/

Korak za korakom, pa bo zadeva čisto obvladljiva. Poznam občutek in to je edino kar pomaga. Sistematsko se prebijat čez stvar korak za korakom. Ko je nekaj narejeno/osvojeno greš naprej. In boš mimogrede profi!

_____________________________

- www.mojasobica.si -

Evo, še ena taka... Sem bila pred tremi mesci čisto na istem. Po porodniški so me premestili na drugo del. mesto. Sem ekonomist, sedaj pa je velik del mojga dela tehnika-strojništvo. Sem mislila, da me bo kap. Ampak, zanimivo, vsi razen mene so verjeli, da bom zalaufala 300 na uro. Ja, in imeli so prav. Če mi kaj ni jasno, kamot vprašam, se učim novih stvari in delujem (kljub rahli nagotovosti ob začetku) zelo suverno. Samo pogumno!!!

Ojla.
Moja mami je tudi pred kratkim zamenjala službo, in ima tudi podobne težave, ker se ji zdi, da se vsega ne bo mogla naučit, ker ima veliko novih strojev kot v prejšnji službi.
Skrbi jo, doživlja stres zaradi menjanja službe.
Vsi ji govorimo, da bo šlo, in da nima za nič skrbet, ker so taki občutki normalni, sploh če menjave službe nisi navajen.
Jaz menim, da je res to normalno, da se človeku v takih situacijah vzbujajo različni negativni občutki, in veliko ljudi se danes s tem sooča. Tko da nič skrbet. Le volja je potrebna za uspeh, pa bo.

Pred pol leta sem tudi jaz oddelek menjala. Sicer ne prostovoljno ampak....
No v glavnem en mesec me je šraufal, pa tečna sm bla, pa panična pa.....pol sm se pa privadla, delo sem tudi nekako sprejela, res pa da še vedno delam za bivši oddelek, ker moje želje so še vedno tist delo delat k sm ga prej
Ampak navadiš se pa vse.
Jaz delam stvari čisto kontra moji izobrazbi. Bolj različno nebi mogl bit. Pa sem se vse naučila. Traja sicer....ampak če je želja se vse navadiš.
Kar pogumno

punce, hvala za vse spodbudne besede

V sredo me je zvilo tudi zato, ker me je ena od šefic kot strela z jasnega neki spraševala (že za moje delo) in nisem najbolje razumela kaj hoče (se je izkazalo, da ima, kot vsi dohtarji, težave z jasnimi navodili in vprašanja :P), pol sem pa praktično zadevo sama razvozlala indanes jo  skorej že rešila, tko da je to moj prvi uspehek tukaj .
sej danes je že boljše, zasuta z literaturo, itak dokler ne bom začela mojega dela, torej s številkami, ne bom vsega sploh razumela, hehe ta medicina. Na srečo pa imam tudi same v redu sodelavke, tako da upam, da bo šlo samo še na boljše .

samo pogumno.

_____________________________

I'm back and I'm bad.