Če vama ne znese, da bi pri vaju spala, potem jo pač pusti jokat. Saj vse drugo ste izgleda že posksusili, pa ne gre. Je hudo, ampak mine. Vsaj pri nas je.

Mi vsi trije spimo skupaj, in je problem rešen.

Je pa res, da prvi del noči od 20h do nekje polnoči, spi sam brez problemov v veliki postelji, tako da mi ni treba z njim hoditi spat.

Če mene vprašaš, je bila napaka narejena takrat, ko ste ji "dovolili" hoditi spat k vama, sprva ob 5h zjutraj, potem pa se je ta ura premikala na vedno bolj zgodnjo. Iz dobrega ritma - samostojnega spanja sta jo navadila na spanje v troje. Kaj zdaj? 
Jaz bi jo navajala nazaj na samostojno spanje, prve noči bi bile verjetno naporne, potem bi se pa vnesla, otrok mora slej ali prej popustiti.  Vem da se sliši enostavno, težje pa je to izpeljati, ker starši pač ne moremo prenašati tistega nočnega moledovanja, joka....Jaz mojega nikoli nisem vzela ven iz postelje ponoči, razen v primeru bolezni. Tudi to noč je dve uri nekaj moledoval, pa sama ne vem kaj je hotel, saj ni bolan, pa bi pil mleko (mu ga ne dam ponoči), pa bi potem čaj - samo ne vodo, ki sem mu jo ponujala in je bila zraven. Potem pa nič. V teh dveh urah sem vsakih 5-10 minut hodila k njemu na njegov jok in ga poskušala pomiriti in da se mora naspati za vrtec....da spi muca, pa sosedov kuža...da dobi samo vodo, če noče pa nič (lačen ni bil). Iz postelje ga sploh ne dvigujem, samo božam in vedno znova polagam leže nazaj v posteljo. On na koncu popusti in omaga, ter zaspi do zjutraj. Tak je moj način. Tudi mene to izmuči, ko pride do take noči, ampak vem, da se je še vedno izšlo in je fant zaspal nazaj in ostal sam v svoji postelji, kjer ima več prostora in se lahko obrača po dolgem in počez.