Nuna se vkrca na vlak in se udobno namesti. Po nekaj minutah vožnje na
sosednjem sedežu zagleda znano žensko. Videti je bila  srečna, oblečena pa
je bila v krzno, imela je lep nakit, moderno obleko in moderne čevlje,
urejeno frizuro in nohte...
Nekaj časa se obe gledata, nato pa nuna spregovori: "A si to ti Manca? Kako
si? Koliko časa se nisva videli."
In tako sta si izmenjali zgodbi svojega življenja.
Pa nuni ne da miru in vpraša: "Poslušaj, ne jezi se, ampak ta plašč, kako
..?"
Pa ji znanka odgovori: "Veš, saj mi je neugodno, ampak ena krasna noč in
evo..."
Pa nuna še vedno nadaljuje: "Oprosti, ampak takšni čevlji?"
"Veš, saj mi je neugodno, ampak en prekrasen vikend in evo..."
"Pa takšen nobel kostim, pa ogrlica in torbica in vse to..."
"Veš eno prekrasno potovanje in tako naprej..."
Na koncu vožnje se na železniški postaji poslovita in odideta vsaka svojo
pot. Nuna pride pozno zvečer domov v samostan, odide v svojo sobo, se
preobleče v pižamo, pomoli in se kar malo nejevoljna odpravi spat.
Sredi noči zasliši po vratih rahlo trkanje, kuc, kuc... in vpraša: "Kdo
je?"
"Jaz, pater Jože", tiho zašepeta menih.
Pa mu odvrne nuna: "Ma jebi se ti in tvoji karamelni bomboni!!!!"

_____________________________

17.10.2005 ob 18.40 je na svet prijokala Karin in od takrat naprej je za naju življenje postalo še lepše!!