Pozdrav,

mene pa zanima kako se duševno počutite kot nosečke, ali sploh imate kak občutek drugače kot takrat, ko niste bile .
Pa ne sprašujem po telesnih znakih, boleče prsi, krči. bruhanje...... ampak o tem ali bolj opazite nosečke in otroke okrog sebe, ali sanjate da ste mamice, ali sebe lahko v mislih vidite s svojim , kako vam raste trebuh.....

Sprašujem zato, ker sem še med bolj frišnimi  in če se dejansko ne opomnim na to, da sem noseča se ne počutim nič drugače kot en mesec nazaj, ko še nisem bila. Sicer me bolijo prsi, slabo mi je,.....Ampak zares drugače pa nič ni, tudi razmišljanje se ni nič spremenilo, sploh ne divjam v trgovine z otroškimi oblačili, vozički,....

Razumete kaj želim povedat, malo je zmedeno vse skupaj . Drugače pa sva dolgo delala na tem in je otrok od obeh zelo zaželjen.

Do prve nosečnosti me razne ene faze v najstniških letih in manjije na otroške čeveljce, nosečnice, dojenčki, vozički in mali otroci niso kaj dosti zanimali. V prvi nosčnosti sem potem začela počasi gledat vozičke, opremo,... Mogoče sem videla kakšno nosečnico več, pa bolj me je firbec matral, kakšni so dojenčki v vozičkih. Ampak sem enako tudi prej opažala ljudi v moji podobni situaciji. 
Da bi se kaj posebej drugače počutila in gledala na to kot prej pa nisem. Sploh ne do kakega petega šestega meseca, mogoče tudi zato, ker sva se v tem času poročila in potem šla še na medene tedne. Večino stvari, ki sem jih dobila so mi drugi ponudili, niti nisem sama spraševala. Aja, pa na RR sem začela klepetat ampak tudi šele okoli šestega meseca. V drugi nosečnosti sem pa tako ali tako imela preveč dela s starejšim sinom in selitvijo, da bi lahko kaj dosti o nosečnosti premišljevala. Bom morala še enkrat zanositi, ko bosta ta dva gaunarja dovolj stara, da bomo lahko skupaj v miru uživali v novi nosečnosti, če se ne bomo spet selili.
lepo nosečnost

Saj to je tisto, jaz sem pričakovala, da se bom nekak čisto drugače počutila, bolj "nosečo", pa ni pravzaprav nič posebnega.

Npr. ko sem naredila na faksu en izredno težek izpit, sem še cel teden plavala v oblakih. Ko sem se poročila se mi je še nakj časa kar smejalo vse,...

Sedaj pa ugotovim da sem noseča, pa kar nič iz vsega. Bo to prišlo kasneje, ali pa ko bom prvič videla  na UZ in me bom končno dojela, da bomo čisto  zares imeli otroka

Se mi zdi, da se zares začneš zavedati, da si nosečka šele ko ti začne  razgrajati po trebuščku. Tudi takrat je že trebuh nekoliko večji in malo drugače dojemaš vse skupaj. Kakšne manije pa še sedaj ne čutim, pa čeprav sem tik pred PDP-jem.

Saj pri meni je isto, pa sem nosečka komaj kak mesec al pa še manj. Pač vem, da sem ampak, da bi se duševno počutila kaj dosti drugače pa ne. Tudi vozičkov pa oblekic za bebike še ne gledam, ker se mi zdi zaenkrat še čist brezveze, ko še ne veš kaj vse se lahko v naslednjih mesecih zgodi. Sem v bistvu čisto na realnih tleh. Pa še mislit nimam na to časa, ko mam skrbi z vsem drugim. Tudi po moje se ta občutek začne bolj pozno, ko malega v sebi res že čutiš oz. ko  začne brcati.

Vsem, ki ste nosečke tu gor želim lepo nosečnost.

Janja

Ne, v začetku ni še nič drugače, sploh če nimaš slabosti itd. Pri meni tudi po NS ni bilo tako hudo ... zares sem začela sprejemati otroka, ko sem ga začutila, ampak je bilo še vse oddaljeno, pač pa sem sedaj začela hoditi v MŠ in me je spreletelo - sem 32. teden - joj, to se bo rodilo  in joj, to bo odvisno od mene in joj, to bo treba previjat - zdaj me je pa zagrabilo, da bo treba vse pripraviti . Bomo videli, kako še bo.

_____________________________

Naš angelček - lumpek Klemen se je rodil 28. 2. 2007.

Pri meni je bilo isto! Imela sem mešane občutke. Včasih sem se počutila krivo, ker nisem bila tako euforična. Mogoče tudi zato, ker sem čez noč začutila neko odgovornost, ki je do takrat še nisem. Potem se pa prepustiš toku nosečnosti in začneš uživati.
Ko pa je zrasel trebušček in je začel fino brcat pa ultrazvoki, me je čez noč zagrabil sindrom gnezdenja. Takrat sem šele zares dojela, da bom mama!  Pol sem pa padla čist not. 

_____________________________

vanč

Tudi jaz se ne pocutim tako zelo drugace in tudi vem kaj zelis povedati. Sem pricakovala da bo nekaj drugace, da bom kaj cutla, da se bom sama spremenila. Pa se morem se vedno veckrat spomnit da sem nosecka. Poskusim se zavedat, si vsak dan rect" a sploh ves kaj se dogaja v tvojem telesu". Da si vse zapisem kaj dozivim, da bom vedela pozneje, da sem uzivala vsak trenutek in da mi je bilo lepo. Ampak tisti obcutek, ki ga dozivim ob UZ, ko vidim bebico, neverjetno. Takrat se mi zdi da me se nekaj dni "drzi" in prav hodim nad tlemi.
Sicer pa kar se tice otroskih stvari, se nisem dosti kaj gledala, se mi zdi, saj imam se cas za to. Sem prej, ko sem cakala na nosecnost, veckrat sla v otroske trgovinice kot sedaj.
Bolj se bom zacela zavedat verjetno, ko bo otrocek ze zacel brcat .

_____________________________

Sedaj nas je pa pet!