Vidim da je ta mesec kar nekaj srečk in vsem vam iz srca čestitam in privoščim, obenem pa me žalosti, da nama nikakor noče.

Zaupala vam bom nekaj, kar sem le redkim in upam da me ne boste obsojale.Ko sem bila stara 17let sem spala z fantom le 1-krat in zanosila.Šla sem na splav, starši ne vejo.Dolgo sem bila v depresiji, otrok sploh videti nisem smela, saj sem se takoj začela jokati.S časoma sem se nekako potolažila, a danes plačujem za svojo napako.

Očitno me res nekaj tam zgoraj kaznuje, da nama ne uspe.In ko mi je danes znanka povedala, da je noseča sem se z mojim vred zlomila.Nikogar ne bi rada žalila, ampak trenutno okrog mene zanosijo le znanke ki ali prekomerno pijejo, kadijo  ali kadijo marihuano.
Zdi se mi, da slabše živiš ti bog da prej otroka.Pa še tega potem jemljejo  kot : "no če že je,..."

Boli me in na koncu svojih moči sem.Ni mi usojeno postati mama, in mogoče je že čas da se s tem sprijaznim.Bojim se, da sem v depresiji, saj bi se cel dan le jokala.Vse bi dala da bi lahko zanosila,....

Hvala vam za vse, jaz se poslavljam od RR ker enostavno ne zmorem več.Noben nasvet in vzpodbuda več ne pomaga.
ZLATE STE IN OSTANITE TAKE NAPREJ !

Joj, nehaj tako razmišljat, no..... saj ne verjameš zares, da je to kazen za splav?
Jaz bi rekla, da nesrečni splet okoliščin. Mlajši ko si, bolj si ploden, morda je tudi takratni partner imel več aktivnih spermijev, ali kako že...da si takoj zanosila. Ne se s takimi obremenjevat, ker si še dodatno zmanjšaš možnosti. Depresija ni ravno nek hud afrodizijak....


Če si enkrat boš tudi drugič, kdaj?....upam, da čimprej    

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Ne obupat Zorica! Imaš krizno obdobje, a verjemi mi, da ga boš prebrodila. Vse to skupaj je preveč psihično preobremenjujoče zate, odklopi te temne misli in hkrati gorečo željo za , najdi sama sebe in boš videla, da se bo čudežno vse poštimalo. Nikar pa za stalno ne zapusti RR, ker vem, da si človek včasih olajša dušo iskreno le tu. En velik  zate.

Zorica, kot ti je že nati napisala, ne se obojat za nekaj kar je bilo. Tudi jaz mislim, da ti bo pomagalo, če se za nekaj časa odklopiš. Lažje ti bo. Ker ko že dolgo ne gre, se ne moreš veselit z drugimi, ampak te vse skupaj še bolj zlomi in potre.

Pošiljam ti velik   in za srečo

Joj Zorica ne tako razmišljat.Vem kako se počutiš, saj se sama že pet let sprašujem, kaj sem slabega storila, da ne morem k sebi stisniti majhne štručke.Živim in delam tako, da nikomur ne želim slabo, da nikogar ne obsojam, pa vseeno ne rata.Srečna sem, ker se pripravljam, da mi bodo v tujini pomagali, ker tukaj ne morem več čakati. Čakanje ubija.
Tudi, če mi tam ne uspe, bom v sebi pomirjena, ker bom vedela, da sem naredila vse kar je možno, da še enkrat postanem mamica.Začela bom živeti še za druge stvari, ki so zdaj ostale v ozadju.
Pomiri se, nekaj časa se poskusi odklopit, potem se pa vrni, da bomo upali skupaj.
Zavedaj se, da si dober človek, da preteklost nima s tem nič, da si zdaj zrela oseba, ki bo naredila vse, da bo nekoč srečna mamica.To pa lahko narediš samo tako, da si pozitivna in polna upanja, da ti uspe.
Drži se.

Oj zorica!!!!!! Tudi jaz imam velikokrat občutek, da je življenje krivično. K sreči imam eno zdravo punčko, ki mi pomeni vse na svetu. Kmalu po prvem porodu sem nezaželeno prekmalu zanosila, sledil je S, za katerega se še sedaj tolčem po glavi..............nato sva z mojim dragim zopet poskušala in ko je končno pokazalo , da ne govorim o občutkih . Vse je bilo OK, ko UZ v 22 tednu ni pokazal same patologije ................ Sedaj je zopet čas  in si srčno želim ................ normalne ..................... in zdravega .

Upam, da se tvoje, moje in želje vseh nas čimprej uresničijo in nam polepšajo življenje, ki je že tako prepolno gorja............  Držim pesti za vse nas. 



_____________________________

·.¸(¨`·.·´¨)
(¨`·.·´¨)¸.·´
`·.¸.·´

Zorica  nisi edina, po petih letih truda sem si zastavljala ista vprašanja. Ko mi je zadnjič še ena rekla, da bom slaba mati, se mi je svet podrl, saj mi je te dvome, ki so se tepli v meni še bolj potrdilo. Rabila sem nekaj časa, da sem se pobrala, s pomočjo nekaterih RR uporabnic sem končno doumela, da si tega nismo zaslužile in da ne bomo slabe mame. Zakaj ravno me, pa ne vem in najbolje da pozabimo na ZAKAJ, ker dejansko nismo krive. VEM SAMO, DA BREZ BOJA NE BO NIČ, zakaj se moramo tako borit, nam tudi ne zna noben povedat. VEMO TUDI, DA ZELO BOLI in nam to bolečino ne more noben odvzet, razen težko pričakovani .  Vzami si čas zase, za partnerja, prebrodi krizo in ponovno boj. Sigurno si močna ženska in vem da se boš še naprej borila za svojo srečo , če ne zdaj takoj, pa ko si nabereš moči. Želja po in materinski nagon nas bosta vedno gnala naprej, tudi tebe, samo ne se več obsojat . 

Zorica ne obupaj, glej, sama ne verjamem, da te Bog, ali kakor že koli ga kdo imenuje, kaznuje za mladostno nepremišljenost. Ravno nasprotno: mislim, da v življenju dobimo te preizkušnje z določenim namenom, ampak nikoli toliko, da tega ne bi zmogli in prenesli. Iz trpljenja in razočaranja, obupa, ko ne vidimo izhoda, se slej ko prej prikaže žarek sonca-upanje, ki nas utrdi - nas naredi močne in neranljive. Zdaj si predvsem ti tista, ki se kaznuješ in obremenjuješ s krivdo preteklosti - nikar! Pojdi vase, razmisli - glej, svet je lep in ljudje prav tako! Tudi tebi bo posijalo sonce in boš mamica. Od zgoraj pa ti je bilo že zdavnaj odpuščeno, le-ti sama si moraš še odpustiti.

zorica, vem da ti je hudo ampak se NE obsojaj.nimaš se zakaj. naj ti povem svojo zgodbo, mogoče bi se lahko primerjala s tvojo. prvič sem zanosila pri 18 in pri teh letih tudi rodila. potem smo si zaželeli še enga , trudili smo se pol leta, da sem zanosila a žal se je končalo s ss.poem smo poskušali ponovno in čez 7 mesecev zanosila in dobili smo krasnega fantka. 2 meseca po porodu pa sem ponovno zanosila, kljub temu da smo"pazili". kaj zdaj???? bila sem brez zaposlitve, živeli smo v najemniškem stanovanju 46 kvadratnih metrov z moževo nič kaj visoko plačo.... in kljub temu da mi je bilo ful ful hudo sem se odločila da nosečnost prekinem. tako grozen občutek, da se tega sploh ne da opisat.
in glej, življenje se mi je zdaj obrnilo in znašla sem se v situaciji, ko si želim še enega dojenčka... in verjemi, da se dostikrat sprašujem ali mi bo le namenjeno, ker sem takrat šla na splav. pa sama sebi rečem, da mi je že oproščeno, kajti v takratni situaciji bi res ne mogla imet še enega

je bilo prav ali ne, še danes nevem, ampak tako je... pa nj se žrem in tuhtam kolikor hočem. življenje gre naprej, tudi  tvoje. zato nikar se ne obsojaj zaradi mladostniške neumnosti tudi zate bo posijal sonček.

en objemček upam , da ti bo kaj lažje

Zorica, nikar se ne obsojaj za svojo preteklo odlocitev, za katero sem prepricana da je bila prava. Mislim, da je bolj pomembno, da zanosis z nekom, ki ga imas rada in si dejansko zelis otrok z njim, kakor pa da zanosis po prvem spolnem odnosu z nekom, za katerega niti niis prepricana, da tvoj partner. Tudi sama sem splavila pri 17ih, pa sem bila takrat s fantom 2. leti skupaj, ampak se mi je zdelo cisto prekmalu, da bi imela otroka, pa se pred maturo sem bila... S tem fantom zdaj ze dolgo nisva vec par in sem porocena s precudovitim moskim, s katerim sem si zelela imeti otroke. Zelja se nama bo uresnicila februarja.
Za vaju pa upam, da cim prej zagledata magicni plusek in da se cim prej zacneta veseliti nove naloge.
Za odlocitev, ki si jo sprejela v najstniskih letih pa bodi vesela, da je bilo tako, saj je vprasanje, ce bi drugace sploh spoznala svojega danasnjega partnerja.

Prebrala sem,kar si napisala.In mi je žal,da tako razmišljaš.Ne bom rekla drugega,kot da ti toplo priporočam knjigo Louise L.Hay-Življenje je tvoje.Morda ti bo spremenila življenje tako,kot meni.

Drži se,punca!In ne izgubi upanja...

Zorica -

NE OBUPAJ!

Preteklost je v preteklosti. Živimo pa zdaj, v sedanjosti in ni vr* da ti ne bi ratalo! In ko boš mamica boš ena najboljših mamic na svetu!

zorica
Vsi delamo napake, takšne ali drugačne. Veliko teh napak se žal ne da popraviti, pa bi jih vsi, če bi jih lahko. Zato se ne obsojaj in pojdi pogumno naprej. Vzemi si čas zase in za partnerja, uživajta in počnita stavri, ki sta jih dala na stranski tir. Prepričana sem, da bo tudi vama kmalu posijal sonček in vama narisal nasmeh na obraz.
Me bomo tu, če boš potrebovala pogovor ali pa bi rada samo zlila žalost. Spoštujem tvojo odločitev, da se za nekaj časa odmakneš iz RR, me pa bomo vseeno mislile nate in držale pesti tudi za vaju!
Srečno

Zorica, glavo pokonci, življenje gre naprej!!!!!!!!!!!! Tudi ti boš držala svojega  v roki, boš videla.

Lp.

zorica, ne obupat.

kar je bilo v preteklosti, je bilo. bog te po mojem mnenju ne kaznuje za to, kar si naredila v mladostniškem času. vedela si, da je prekmalu imeti otroka, zato si se odločila za splav.

razmišljaj optimistično, z dvignjeno glavo. vem da je težko, ampak vsaj poskusi.

želim ti, da bi čimprej zagledala magični    in bi se ti uresničila tvoja velika želja, to je držati  v naročju.

en velik

ZORICA ne obupat. Ko se jaz imela ss pri 19. tednov (28.6.07)in sem mogla še rodit, tudi nisem videla svojega otroka in me to še danes ful boli. Včasih se mi kar vrti se mi v glavi, se moč nima in tudi sem malo depresivna, vendar to ne pokažem. Ko je od moža bivši sodelovec dva dni nazaj  povedal možu pred mano , da je njegova punca znova noseča me je kar zabolela (ni vedel za ss) nisem mogla cel dan govorit. Samo  bi se. Seveda je tudi moža zabolelo, vendar se močno drži zaradi mene. Vem pa da mu ni lahko, ker je bil zelo vesel, ko sem zanosila (spontano zanosila) Povedal je vsem, da bo postal očka in se je moralo to nama zgodit.

ČIMBOLJ POZITIVNA BODI, KER ČE SI POD STRESA ALI SI DEPRESIVNA TELO NE DELUJE KAKO  BI MORAL. (Vem kako je. Lani po smrti babice sem bila na tablete proti depresivnost, ker telo ni imel moči in še 3 mesecev nisem morala vozit avto in hodit v službo)

Vem, da ni lahko vendar en dan bo vam posijal sonce

Zorica, nimaš razloga, da tako razmišljaš. Tu ne gre, ali si nekdo zasluži ali ne, temveč, če je njegov čas že nastopil? In tvoj je, prvič v zgodnji mladosti, drugič pa še bo. In tako nam je šlo vsem. Ene niso mogle dolgo zanositi, ene niso našle "pravega" partnerja, s katerim si bi želele otroke, ene.....kaj pa vem-v glavnem tvoj čas šele pride.

Torej veseli se prihodnosti....

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

zorica, žal mi je da to preživljaš. Prepusti se čustvom, nič ni narobe s tem kako čutiš. Pravico imaš biti ražočarana, jezna, žalostna,...Žal tudi jaz tako razmišljam in iščem krivdo, vzroke, razloge, zakaj sem mogla doživeti svojo nočno moro.
Če se ti zdi, da bo boljle da se za nekaj časa umakneš z RR, naredi to. Ko pa se spomniš na nas  pa se nam le javi, piši,....izpovej se, ....veš da smo tu na kupu take, ki čutimo podobno kot ti.
Želim ti, da si čimprej opomoreš !!!

 

Ne obupat in misli pozitivno!

Kar je bilo v preteklosti- pregovor pravi:"Za vse je nekaj dobro!" Torej ne se obsojaj, takratna situacija je bila neizogibna.

 Zorica, nikar se ne obsojaj. veš, vse se kdaj vprašamo kaj smo slabega storile, da se nam to dogaja. Ravno včeraj sva imela z mojim  pogovor, kaj sva storila slabega da se nama to dogaja. Ves čas sva oba v službi obkrožena z otroki in včasih nam zato še težje. vendar, kot je že Vita povedala. "Vse je za nekaj dobro."

ZORICA, kot pravijo že vse predhodnice MISLI POZITIVNO in z optimizmom zri naprej. Ne oziraj se toliko nazaj, preteklost je preteklost in le te žal ne moremo spreminjati (vsak bi, če bi lahko), pusti jo za sabo in raje glej naprej.

Pa še ena čisto za primerjavo:
Drži literski kozarec eno uro. Kaj se bo zgodilo? Nič posebnega, malo te bo bolela roka, a ko boš spustila bo bolje.
Drži ga cel dan. Kaj se bo zgodilo? Roka te bo bolela mnogo bolj, vprašanje je če boš zdržala.
Drži ga dva dni. In? Breme bo postajalo zmeraj težje, morda celo tako, da boš mogla poklicati pomoč, celo zdravnika, ker ne boš več zmogla sama.  
In zakaj sem vse to napisala? Da ti v drugem smislu povem, da je mnogo bolje, da se v življenju naučimo ODLAGATI svoja bremena, kajti v nasprotnem primeru nam postanejo pretežka, pa čeprav imajo zmeraj isto težo (1liter v primeru). To je zame modrost.

Vem, da ni tako enostavno kot se sliši in dobro vem, da je človeku v danem trenutku pač pretežko, da bi take besede sploh mogel jemati resno. A že sama misel, da bi človek delal vsaj približno v tej smeri je optimistična in kaže na boljše čase, kaže na to, da ima človek voljo, da kaj spremeni v dobrobit predvsem sebi.


Morda ti ta trenutek takšno in drugačno pisanje nič ne pomeni, a verjamem da boš že jutri gledala na zadevo drugače. Vsak ima slab dan in takrat pač vidi vse s temne plati. Jutri bo pa spet sonček. Tudi zate ali celo samo zate!


Pa srečno!



< Sporočilo je popravil bekyca -- 10.8.2007 14:38:35 >

_____________________________

zorica  že nekaj časa spremljam tvojo zgodbo in vem kako zelo si želiš postati mamica,tako kot vse tukaj.In pridejo dnevi,ko te obda žalost,ko se ti zazdi,da tvoja pot ne vodi nikamor,da je vse tako črno.....Vem,da te v takem stanju težko kaj potolaži,a rada bi ti rekla,da si ne nalagaj dodatnega bremena in si predvsem sama sebi odpusti za dogodek iz pred let,kajti,šele ko si boš resnično odpustila,boš lahko krenila naprej.¸

Če prav je danes vse črno okoli tebe,bo prišel tudi tvoj čas in takrat bo posijalo sonce iza temnih oblakov in jih prepodilo daleč stran,takrat,Zorica,bo pa tvoj čas,samo odpusti si in se ne obsojaj!


_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

Zorica, berem tale forum in si recem: glej jo eno punco, ki je v podobni stiski kot jaz. In te razumem, in bi jokala s teboj. Ko si v stiski, tezko gledas pozitivno, dvomis, da obstaja srecen konec in vcasih kar zasovrazis ljudi, ki so tako pozitivno naravnani, ki ti govorijo "sej bo", "ne se obremenjevat". In isces krivdo pri sebi. Naenkrat se ateisti postanemo verniki, saj nas "bog kaznuje" za nekaj, kar smo storili v preteklosti.

Ampak se vedno ostaja ena resnica: vsa ta dekleta so tukaj, s tabo, hocejo te vzpodbujati, ti dati upanje. Upam, da so ti njihove besede zbistrile glavo, posusile solzo. Meni so jo.
Ceprav vem, da bo spet prisel dan, ko bom na tleh, solzna nad rdecim madezem, ki ga nocem videti ze vec kot 5 let, pa se vedno prihaja... znova in znova... samo zdaj vem, kam moram priti po bodrilne besede! 

Hvala punce!!
Zorica, tebi pa objem!
Pa nazaj pridi, da bomo skupaj jamrali, cakali in nekega, ja nekega, dne se veselili.