Že dober mesec razmišljam o tem, kaj je narobe z mano. Ker nekaj mora biti narobe tudi z mano, da se mi to dogaja. Da naju je z nekaj mesečnim otrokom v velikem stanovanju pustil njegov oče, sem se nekako že sprijaznila. Si je pač našel drugo, se vanjo zaljubil...proti ljubezni se ne moreva z otrokom boriti, kajne?
Kar pa me uničuje in grozno boli pa je njegovo obnašanje. Obnaša se zelo nesramno, kot npr. če naju sreča z otrokom, se obrne stran, vsako priložnost izkoristi za to, da se dere name, ko mu dam otroka za nekaj časa z namenom, da se spoznata, mi ga po pol ure pripelje nazaj in se dere name, da mu ga dam samo takrat, ko je slabe volje in se joka, da bo on povedal, kdaj bo z otrokom in ne jaz...skratka do mene je zelo nesramen in ne vem več, kaj mi je storiti. Pred drugimi in odgovornimi osebami (CSD) pa se seveda dela skrbnega očeta, ki hoče biti z otrokom večkrat na teden po več ur, ko pa ga dejansko prosim za pomoč pri otroku (hranjenje, previjanje, kopanje, spanje) pa dobesedno zbeži z izgovorom, da se mu mudi...stikov med njima ne bi rada pretrgala ampak kako naj mu zaupam nekaj mesečnega otroka, ko ga ne zna niti previti, uspavati, potolažiti? Pa ne mi svetovati, da naj greva na CSD-oni znajo samo lajnat, kakšne so pravice obeh staršev, nikogar pa ne zanima, kakšen je določen starš v resnici...to je moja izkušnja na CSD-ju in mislim, da še marsikoga.  Pa naj dodam še to, da se za otroka že od rojstva ni preveč zanimal, samo ko se je bilo treba pohvaliti pred prijatelji, da ima sina, je bil otrok zanimiv. Vem, da ga ima rad, vendar je to res čudna ljubezen. Verjemite mi, da sem poskusila že vse načine, kako imeti z njim normalen odnos zaradi otroka, pa mi nič ni uspelo...ostane samo še tožba z dobrim odvetnikom, vendar si tega v resnici ne želim, ker lahko postane res grdo...ima kdo kakšen pameten nasvet? 

< Sporočilo je popravil wahoo -- 15.1.2007 9:26:20 >

Uredite razmere zdaj ko dojenček še ne dojema tega. Če je treba je bolje na začetku urediti na silo kot trpeti. Slej ko prej si boste našli novega partnerja, ki ga bo otrok zelo dobro spejel, glede na to, da ja še praktično novorojenček.


< Sporočilo je popravil wahoo -- 15.1.2007 9:27:20 >

Nisem zasledila, kako je reagiral, ko si mu vse tole povedala. Se sploh lahko pogovarjata (kolikor razumem bolj slabo)? predlagam kako nevtralno tretjo osebo (skupen prijatelj, stari starš, brat ali sestra) katere besede bo poslušal in se konkretno dogovorite.
Jaz takemu očetu ne bi zaupala svojega otroka, bi me bilo vsakič strah, ali je vse OK. Si pripravljena sina za nekaj dni npr. na morje poslati.

Na žalost poznam kar nekaj takih primerov, ko si moški najde drugo partnerko in kaj hitro pozabi, da ima nekje otroka. Sploh če s ustvari novo družino. Jaz bi v taki situaciji čimprej vse formalnosti uredila, pa čeprav s pomočjo odvetnika. Ima primoza prav, da je bolje zdaj ko je otrok še mali.

Pa pogumno naprej. Saj imaš sigurno prijateljice, ki ti z veseljem priskočijo na pomoč, samo prosit je treba.

Putka

< Sporočilo je popravil wahoo -- 15.1.2007 9:28:12 >

Putka, z njim je odkar naju je zapustil zelo težko komunicirati. Kar nekaj ljudi je poskušalo govoriti z njim (mama, sestra, oče...), pa je nemogoče iz njega spraviti kaj drugega kot to, da njegovemu otroku v življenju ne bo nič manjkalo, da bo to najsrečnejši otrok na svetu...mogoče bo res najsrečnejši otrok na svetu, ampak brez svojega očeta v bližini...mi tudi prijateljice pomagajo...formalnosti rešujem...sem mislila, da bo šlo brez odvetnika...

Anonimna, ob prvi priliki se vsedi s tem človekom k mizi(po možnosti brez otroka v bližini), udari po mizi in mu potisni list papirja pod nos, na katerega boš napisala, kaj pomeni VZGOJA in SKRB za otroka, vrstico za vrstico, po možnosti velike črke. In ga po hitrem podostopku spravi iz stanovanja. Ko si bo vse skupaj prebral(upam, da večkrat in da tudi razume, zakaj gre), se pa naj oglasi.

Drugače pa bi jaz enostavno malo počakala z videvanjem oz. samo ob tvoji navzočnosti, ker očitno ni sposoben skrbeti za otroka pol ure. In to bi mu tudi povedala.

In mogoče še to- njegovemu otroku bo dosti manjkalo v življenju, saj ima za očeta enega velikega bedaka.


p.s. Pa še to mu daj za prebrati

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

se podpišem,takega partnerja oz. očeta ni otrok vreden!
raje začni razmišljat o sebi in kaj boš zase naredila,da bo otroku dobro in,da bo odrastel v fajn človeka!

Kakor moj bivši mož... že tri leta ni videl svojega sina, jaz pa slišim govorice, kako se okrog hvali, da ga ima... pa ga v treh letih še ni poklical, mu poslal kakšne čestitke, darila... preživnina je zanj španska vas...

Kaj narediti? Če otroka že tako ali tako noče pri sebi (vzame ga samo zato, da mu na CSD ne bi težili, ali pa na sodišču, če bi ti s kakšno tožbo okrog skakala), naj ga torej nima. Imej ga ti. Naj bo tam, kjer je zaželjen. To, kar ti opisuješ, ni oče, temveč semenodajalec. Otrok česa takšnega ne potrebuje.

Meni se zdi, da če se ni do sedaj zanimal, se tudi kasneje ne bo. Ali pač, ko bo otrok že bolj samostojen, sedaj pa, ko potrebuje vso nego in skrb in ker seveda joka, beži od njega, ker je totalno neodgovoren. Jaz se mu ga ne bi upala pustit, razen v moji prisotnosti. Če pa ga misli "kupit" z materialnimi stvarmi (ker je rekel, da mu ne bo nič manjkalo), pol je pa res en .... ne bom napisala kaj.

To, da začutiš, da si oče in sprejmeš vse, kar paše zraven, se po moje s pregovarjanjem in prigovarjanjem, da je oče, ne da doseči. Do tega spoznanja mora žal priti sam, ne pa s pomočjo sestre, mame,....Mogoče mu bo "kliknilo", da je oče, ko bo že prepozno.....