No še ena žrtev brez volje do življenja. Vedno znova je eno in isto. Dan za dnem. Z fantom se čedalje slabše razumeva, pogovoriti z njim se ne da ker potem vedno reče, ma dej že spet težit pa take. Skupaj sva 9 let in imava 3 leta staro  pupiko. Da o sexu ne govorimo. Odločila sem se da si kupim prjatlčka (vibro). Zakaj moram vedno jaz začeti in pokazati poželenje po tem. V službi mi ni ravno prijetno in razmišljam oz. sem že razmislila in se odločila, da dsam odpoved. Jaz to njemu povem in kaj mi reče, a zdej boš pa spet brez službe? Kokr da sm kdaj že bla. Enkrat sem sam čakala da je šla ena na porodniško, da je lahko mene prijavila. V ničemer me ne podpira. Jaz se moram vedno njemu prilagajati.
Jz imam počasi tega dovolj. Kako naj se znjim pogovrim da sem človek, ki potrwebuje veliko Ljubezni on pa tega ne razume. Ne kaže mi ljubezni in pravi, da tak pač je.

< Sporočilo je popravil Wahoo RR -- 5.3.2008 19:14:20 >

Ja ,ja meni moj enako pravi.Navet,resnično ne vem.

Lahko pa na moji temi kakšnega uporabiš Srečno

_____________________________

Takšni, kot smo bili včeraj, nismo danes in tudi jutri ne bomo

Ti si pac taka, da to potrebujes, on pa je pac tak, da ne kaze ljubezni. Torej koncni produkt je? Ti njega ne mores spremenit, on pa tud tebe ne. Lahko se samo sama sebe, ce si tega zelita.. Ampak ocitno si ne oz vama je vseeno drug za drugega. Ker taka pac sta.

In dildo ti ne bo dajal ljubezni.

hvala pijja! sem gledala tvoje nasvete in tudi tvojo zgodbo sem prebrala. Po eni strani, kot da bi sebe poslušala. Kakšne srečnice,a?

Se vedno sta lahko srecne, ce si tega zelita, vendar morata pac neki nardit v tej smeri. Same!!! In nihce drug! Ker vidve zivita svoje zivljenje in ga zacnita tud upravljat, vodit, usmerjat... v pravo smer! V vajino smer... In potem sta lahko srecne.

Jaz bom kar začela tolči po mizi.Bom pa jaz obrnila in se postavila zase

Če pa njemu kej ne paše pa naj gre.Ampak ti povem,da je to samo izgovor pri tebi oz. njemu da ne zna pokazati ljubezni

Srečnice pa smo ja,najhuje je da se smilim sama sebi.Bo treba vzet življenje v svoje roke,saj samo enega imamo.

_____________________________

Takšni, kot smo bili včeraj, nismo danes in tudi jutri ne bomo

Da ne spremenimo, nas je strah. Strah spremembe, ker smo navajene tako živeti. In kar smo navajene, nam je to znano.  Če pa začnemo spreminjati, pa ne vemo kaj nas čaka? Kajne, da je tako? Strah negotovosti, strah kako bo.
Začnimo tolči po mizah!

Točno tako je ,ja

_____________________________

Takšni, kot smo bili včeraj, nismo danes in tudi jutri ne bomo

Ja tocno tko je. Ampak ne samo v partnerstu, ampak na splosno v zivljenju. Torej bi vedno mogli ostati na isti tocki, da se nikoli nic ne spremeni, ker nas je strah neznanega...

Vendar še nekaj;
če začenjamo spreminjati stvari, (to pa začnemo ponavadi takrat, ko nam že močno utripa rdeča luč) lahko še vedno spokamo in gremo, ne samo za partnerstvo (npr služba, prijateljstvo). Vendar česa nas je strah? Saj tudi če poskušamo spremeniti in ne dosežemo ničesar, lahko vsaj brez slabe vesti odidemo, saj smo dali vse od sebe. Strah je samo v naših glavah. Lp

No pri nama je bilo podobno. Tudi midva imava 3 letno punčko. In sem nekje pol leta nazaj ugotovila, da sva se kar odtujila. Najini pogovori so bili omejeni glede tamale, in to je to. Kar nekako je bilo preveč obveznosti v službi in pri njemu in pri meni, in enostavno nisva imela časa oz. si nisva vzela čas za naju. Pred štirimi meseci sem rodila, in to stanje se je še kar nekako stopnjevalo. Sej sva skupaj rihtala tamale, ampak med nama nič. Meni je bilo vsega dovolj in sem mu rekla, da mi taka veza ne ustreza in da morava nekaj narediti ali iti narazen ali nekaj v popraviti v vezi. Potem pa sva se vsedla in se pogovorila, kje je problem, on je mislil da jaz nimam časa-da se mi ne da, jaz obratno. Ugotovila sva da se imava še vedno rada in da nama je do tega, da sva skupaj. In sva se dogovorila, da se morava posvečati tudi eden drugemu, in res. Dogaja nama 300 na uro.

Glede službe je pa tako. Odvisno kakšne imata finance. Če bosta težko shajala samo z eno plačo ima verejtno prav. Počakaj da si najdeš drugo službo in daj takrat odpoved. Saj se zaveda, da bo potem celotno finančno breme padlo nanj. V tem primeru moraš žal v službi potrpeti še malo.  Če pa si lahko privoščita, da si brez službe se pa vsekakor odkrito pogovorita glede tega, kako bi bilo da si ti doma in da ne delaš.
Skratka, potrebujeta zelo odkrit pogovor. 

Po mojem ga boš težko prepričala v nasprtono, če sam tega ne dojame in ne vidi. Mogoče bo razumel, ko boš rekla, da si takega življenja ne zasližiš in da bolje, da gresta narazen.

No, jaz mocno odsvetujem, da pusti sluzbo... sploh v taki situaciji kot je zdele, ker ne ve ce bosta se skupi al ne vec... da pa se financno postane odvisno od njega, bo pa se tok tezje sla!!!???

To je pa res ja. Rajši potrpim v službi, pa imam vsaj nek denar.

Vsak je svoje sreče kovač. Vsak lahko spreminja svojo usodo. samo se je treba vzeti vroke in v glavi narediti premik, zavestno je treba delat na temu, da hočeš izboljšati svoje življenje. In zavestno si moraš vse negativne pomisleke odrinit nekam na stran.

Zdaj oba s partnerjem prihajata domov z mislijo, da vaju doma čaka samo kreg, slabo, neposlušanje, jamranje, eden drugemu naprej mečeta naprej same negativne stvari. Ne moreš ti od njega pričakovat, da te bo poslušal, če ti njega ne. Kadar smo žalostni, prizadeti, ranljivi,... je zelo težko v sebi razumsko sprejeti dejstvo, da se verjetno tudi partner počuti povsem enako. In da zaščitiš sebe, svojo ranljivost, v partnerju iščeš napake, vso krivdo vališ na partnerja in on nazaj. In tu nastane začaran krog. Ven prideš samo, če se zaveš vsega tega negativizma in začneš delat v smeri dobrega, rešitve. Tudi tako, da sam sebi priznaš svoje napake. In ugotoviš, da nisi zaradi tega nič slabši, le človeški.

Ja potem pa trpi vse zivljenje... ce ne upas it v novo, boljso in v tej trpis, le zato da neki imas

 sele zdele sm te steknla srki!!! no, tole ni bil odgovor namenjen tebi...

  ANKICA BRAVO

Se popolnoma stinjam.

Pri meni je bla ista situacija, naveličanost, vsakodnevno življenje me je ubijalo, pa dva otroka na sebi, pa študij,.... pa tečna sem bila sama sebi.

Samo v glavi je treba spremenit.
Jaz sem se ful spremenila - na boljš - pa imava sedaj vsak dan sex celo po 2x če nam rata, pa kosilo romantično z otroki vred, pa večerne sprehode,...
Če se ti ne potrudiš se tud on ne bo. Doživela sva neki preporod. Da ne omenim njegove vroče SMS. Kaj mi pošilja! Bom rekla, da se čuti pri njemu pomlad - skoz se vrti okoli mene, (prej se ni, skoraj še lupčka za dobr dan ni blo) zdaj pa  je in to  kakšen. (ne bi šča v podrobnosti).

Če gleda televizijo ga pač začmeš masirati, pol pa ni varjante da se ti upre, vsak je že padu na to stvar. Sej veste kako to gre.

Probaj se malo angažirat in ni nič zato, če moraš ti prevzet pobudo zmeraj - ko mu daš tapravo mero, jo bo imel tudi on! Pa sej smo vsi samo ljudje.

Popestri mu dan z namigovanjem kako bi ga in ne kakšne imaš skrbi, daj malo v varstvo in pol .........

lp

ps: tud jaz sem bila nejevoljna, sedaj sem pa

_____________________________

Vsak dan mi družbo delajo prelepi sončki
JAN 2003
ENEJ 2005
ANŽE 2009

Se mi je zdelo, da nekaj ne štima, sem te hotela že citirat, pa sem vendarle še malo uč spustila in videla, da si se že sama popravila .

se strinjam z beguško,samo sama lahko kaj postoriš,da ti bo bolje.Ko bošdojela,da si sama zase najboljše,da ni potrebno nekoga,zaradi katerega je odvisna tvoja sreča,šele takrat boš zaživela.Partner mora samo dopolnjevati tvoj svet.Ko boš naredila to za sebe,verjemi,da bojo tud ljudje(tudi partner) videli tebe kot srečno osebo,zadovoljno in se bodo tud drugače obnašali do tebe.


_____________________________

Kdor zmore sanjati, najde vizijo. Kdor najde vizijo, poišče pot. Kdor najde pot, doseže cilj.

še nekaj bi pripomnila.Povej,kaj boš imela ti od tega,da boš zaradinjega vztrajala v službi,ki te mori?Samo sebi boš grenila življenje.Naredi tako,kot misliš da je prav,na njem pa mislim da je to,da ti stoji ob strani in te podpira.

_____________________________

Kdor zmore sanjati, najde vizijo. Kdor najde vizijo, poišče pot. Kdor najde pot, doseže cilj.

Pocasi imas vsega dovolj, ne pa se cisto dovolj. Ko ti bo dovolj, bos nekaj naredila.....pri sebi.

Ves, v zivljenju naletimo na taksne in drugacne ljudi, eni so do nas boljsi, drugi slabsi, vecina jih pa pride in gre. Tudi partner ni stalno prisoten. Edina oseba, ki je ves cas s tabo, si ti. Zato se za zacetek zmeni s sabo, kaj bi rada. Potem bo vse lazje :).

Joj ej,ampak te moške razumet je obup.Lahko je njim se non stop neki pizdit da nimajo nič pa da jim ženska non stop teži. Kaj se pa ne zjasnijo. Vsi bi nekaj imeli a pogoviči pa se ne bi,to je njim teženje. Pa mu začneš govorit o nečem pa ti reče,dej kaj težiš,kaj se ne da na normalen način pogovarjat.

Kaj je njim normalen način,kje je tukaj kak forum da kakega vprašam,kako se on to pogovarjajo? Res obup!