Stari smo 15 mesecev.
Prej se je brez problema zaigral tudi malo sam, bil vedno dobre volje, dude čez dan nikoli ni imel, samo za spat.
Sedaj pa smo začeli z vrtcem (drugače žal ne moremo) in je živ obup.
Samo sitnari, kar naprej bi se pestval, kar naprej hoče imet dudo (seveda mu je ne dam, jo pa kar naprej zahteva), noče bit niti sekunde sam. Meni se že meša.
Dudo ima najbrž v vrtcu kar naprej (domnevam), saj drugače jim najbrž kar sitnari, z dudo pa je očitno tiho in mu jo dajo. Pa sem izrecno rekla, da je čez dan ne rabi in je doma nikoli nima. Ampak prej je čez dan res nikoli ni pogrešal, ko je vstal, jo je sam vrgel v posteljo in niti enkrat ni vprašal po njej čez dan.

Zakaj je zdaj postal takšen in kako naj to spremenimo?

Kdaj pa je začel hoditi v vrtec? Se mi zdi da ga še ni navajen in mu je hudo brez tebe. Zjuraj joka ko ga pelješ tja?

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

Najlažje je rečt,dudo ima v vrtcu kar naprej da imajo mir.
A res???
če tebi doma sitnari za njo,še ne pomeni da jo ima v vrtcu.
Zdaj je postal takšen,zato ,ker nima več mamice okrog sebe,se ne vrti vse okrog njega.
Zato je postal "takšen"
In to ni nič narobe .
mine...

Z vrtcem je prišlo v njegovo življenje veliko novih stvari in zelo skrajšan čas, ki ga prebije z mamo in očetom. Zato je verjetno popoldne že bolj utrujen in gre nekaj "tečnobe" na ta račun. To, da hoče v času, ki ga preživi s teboj, čim več tvoje pozornosti je pa pričakovano. Nakloni mu jo, igrajta se skupaj in crkljajta. Čim več. Druge stvari lahko počakajo.

Tudi pri nas je bilo tako, ko sem začela hodit v službo. Pa nista bila v vrtcu, ampak pri moji mami. Pa je minilo...

V vrtec smo začeli z aprilom.
No, ta teden sta z možem pri tašči, ker ima mož dopust, pa pravi, da je kar naprej siten. Včeraj ko sem ga prišla pogledat, sploh ni hotel priti k meni, ampak je silil kar tašči v naročje.

Dudo pa vem, da ima v vrtcu, no najbrž ne kar non stop ampak jo ima, ker so mi rekli, da zelo sili po rokah in ker vem, da ga ne morejo kar naprej pestvat, sem jim sama rekla, naj mu dajo pa dudo, da se malo potolaži. Ker pa že raje vidim, da se tolaži z dudo, kot pa joka v kakšnem kotu.

Je pa res ratal prav očiten preobrat v obnašanju od vrtca naprej.

Živjo Mety*!

Nič ne skrbi, tole stanje hitro mine. Vsaj po naših izkušnjah.

Moja hči je bila stara 13 mes in pol, ko je šla prvič v vrtec in na začetku je doma stalno hodila za mano, držala se me je za noge, roke, glavo, lase, samo da sem bila zraven. Nisem mogla na stranišče brez nje, niti pod tuš. Po kakšnem mesecu je vse minilo ali še prej, danes gre z veseljem v vrtec, no, občasno me zjutraj, ko jo hočem oddat, še močno stisne k sebi (oziroma obratno - se ona stisne k meni).

Tvoj enako potrebuje čas, kot vsak, ki gre v vrtec. Jaz bi ti svetovala, da ga kar crkljaj, se igraj z njim, postopno poskusi ga pustiti samega na tleh da se igra, ti pa pojdi na kavč ali kam malo dlje od sina, boš videla, da se bo navadil, sploh če se je že prej sam igral.
Mogoče je pa slabe volje zaradi česa drugega, jaz mislim da ves čas zaradi vrtca že ne bi bil.
Kar se pa dude tiče, jaz vem da moja v vrtcu dudo rabi samo za spat, a glej zlomka, doma pa jo hoče imet tudi čez dan, če ne tuli "dudicoooo, dudicoooo" in ne neha dokler je ne dobi. Zato ker ve, da ji jo bom dala, se je že naučila, koga lahko obrne. Sej konec koncev ni nič hudega če ima dudo, a ne ?

lp

Doma je zato, ker je bil prejšnji teden bolan, pa smo ga pustili še ta teden doma, da si še malo opomore.

Ja, bolezni so pač tudi ''lepote'' vrtca :)

No, saj če bo minilo je v redu, se bomo pač zdaj malo več crkljali. Ko čez kakšno leto ne bo več hotel sedeti na kolenu niti sekunde mi pa spet ne bo prav

To je čisto normalna reakcija. Zavedati se moraš, da ima skoraj vsak otrok od začetka v vrtcu hudo stisko. Kar naenkrat se znajde v novem prostoru, v skupini ljudi, ki jih ne pozna, ima veliko manj pozornosti, kot je bil vajen. Ne zaveda se še zakaj naenkrat ta sprememba.

Če rabi dudo, naj jo ima. Z njo se tolaži. Ko bo prebrodil stisko, jo bo avtomatično opustil.

Nikar ničesar ne delaj na silo. Vse se bo uredilo, le potrpežljivost in razumevanje otroka sta potrebna. Pa vso to razdražljivost boš najbolj ublažila, če ga boš večkrat stisnila k sebi, da mu daš občutek, da ga imaš rada.

Pomaga tudi, da ko otroka pripelješ v vrtec, da mu še enkrat poveš, da ga imaš rada in da sigurno prideš po njega.

Pa srečno!

_____________________________



Življenje je minljiva, hitra karavana! Ustavi žival, ki jo jezdiš, in poskusi biti srečen.
(Rubaijat, Omar Hajam, 12. stol.)

Naša (16,5 meseca) je bila sedaj drugi teden poln "delavnik" v vrtcu. Ko je tam, je najbolj priden in dobrovoljen otrok , se sama potolaži, se sama zaigra, sedaj baje ne samo lula temveč že tudi kaka v kahlico, jé sama z žlico... celo joka ne več, ko jo oddam, samo malo se nakremži in stegne roke za v naročje k vzgojiteljici. Baje se tudi zelo veliko crklja. No torej, ena res fantastična maličica, ni kaj... tam do ene štirih popoldan . Pol se pa začne.  Na polno  Dretje, metanje po tleh in to za takšne malenkosti, da sploh ne vemo, zakaj se meče in dere, vse je "NE", sploh ne ve, kaj bi rada, če jo daš na kahlico, joka, crkljati se nima časa... nič ne pomaga - ne objemi, ne odločen "ne", ne ignoriranje, ne dretje. Sedaj, med prazniki, je bil prvi dan cel takšen, potem je pa valjda drugi dan dojela, da bomo vsi skupaj in je bila naslednja dva dni prav nasmejana in predvsem bolj zadovoljna, s tem pa tudi lažje vodljiva. V torek zjutraj je bilo še vse ok, potem pa, ko smo se popoldan vrnili iz vrtca, pa je mali vragec spet skočil na plano