Zanima me,če ima kdo podobno izkušnjo in če mi lahko svetuje. Mali , star je ravno dve leti,nikakor noče odvajati v kahlico, zato smo poskusili z sedežem za školjko, ampak tudi ne gre.Kaj sedaj?
Vse mora biti točno tako, kot je potrebno in na svojem mestu, če imam na primer kakšno stvar od partnerja ali obratno je ogenj v strehi, ali pa z igračami, ki morajo biti točno na določenem mestu.
Tudi ukvarjati se je potrebno z njim več, kot se druge mame s svojimi otroci,tako da mu kar naprej berem in zna vse domače knjige na pamet, pišem črke (pozna celo abecedo in števila do dvajset), zlagam kocke, mu rišem,...Ali je to normalno, ali pa ga naj kar pustim malo pri miru?
Hvala za odgovore!

Otrok se uveljavlja, uveljavlja svoj jaz, ti si mama, ki pa mu določaš meje in pravila, ki vladajo v vaši družini. Spoznava tudi nova čustva.
Če ga  boš ubogala, te bo hitro začel vrteti okoli prsta.

Za kahlico verjetno še ni čas, če ne kaže zanimanja.

Pri kahlicah je zelo različno. Mi smo se je rešili malo pred drugim letom, suh od tistega dne dalje, nikoli se polulal ali pokakal v spodnje hlače, BP gre na kahljico in nastavek. Prijateljčin sin pa pri 2,5let še ni pripravljen na kahljico. Malo se je boji, noče not ne lulat ne kakat, tam je še plenica zakon.
OTROCI SO SI ZELO RAZLICNI IN TOCNO 2LETI NI MERILO ZA ODVAJANJE OD PLENIC. Nekateri prej, drugi kasneje, pri 2letih pa ima se cas.

KAr se tice zahtevnosti? No, meni se ne zdi, da bi bil tvoj otrok prevec zahteven, oziroma ne ga primerjat z drugimi otrocmi, ker je vsak zase svoj individum. Tudi nas pri dveh letih obvlada govorit brez problema v stavkih in to v dveh jezikih. Pozna stevila, pozna crke. Na dan prebereva ogromno pravljic, ogromno stvari delava (od izrezovanja, lepljenja, sestavljanja, branja, sprehodi), v glavnem po svoje je tudi moj otrok zahteven otrok, ampak hvala bogu je tako. Iz prebranega, videnega si hitro zapomni, hitro posteka pesmice, zapomni si znamke avtomobilov, zapomni si imena knjigic, imena prijateljckov, imena ljudi.
To so pac otroci - dojemajo precej hitreje kot mi odrasli. Dobesedno pozirajo okolico.

Pri nas pali edino to, da je ogromno na svezem zraku, da je v druzbi otrok, da je v druzbi z mano in ocetom, da zvecer prej zaspi in imam tudi jaz kaksno uro zase.
Ampak se ne obremenjujem, ponosna sem nanj.


_____________________________

Menda bomo zibali...drugič ;)

Kar se pa ukazovalnosti tice - mi imamo enostavna pravila - kar se ne sme, se ne sme, pa tudi ce potem trmari in mi ukazuje, ne je ne. Tu se tice predvsem njegove varnosti, ne glede na to, da si on zeli drugace. Kar se pa njegovih stvari tice - igrac in tega, mu dovolim, da jih ima urejene kot hoce, edino kar zahevam je, da se po igranju pospravijo. Ali pa, predenj zacnemo delat kaj drugega, se pac predhodne igrace pospravijo. Brez odstopanja, se hitro navadijo.

_____________________________

Menda bomo zibali...drugič ;)

malo preveč za 2 leti starga otroka


_____________________________

****************************************
najin sonček Matia je posijal 27.2.2007 ob 12:59

****************************************

Ja, kaj pa naj naredi? Mu jih izbije iz glave?


_____________________________

Menda bomo zibali...drugič ;)

pA ŠE nekaj bi pripomnila - sem prej pozabila komentirat:
Zakaj mu nonstop ti rišeš, pišeš, bereš? Ali nima interesa ponavljat? Recimo narišeš krog in mu rečeš, da naj poizkusi tudi on, narišeš mu ravno črto, naj poizkusi tudi on - pobarvanke so precej fine zadeve, tiste tavelike in mu rečeš, naj se potrudi, da ne bo barval preko črte (ok, naš še vedno barva preko, ampak se vedno bolj trudi). Jaz mu dam tudi kar plastelin v roke, pa tiste plastične modelčke. Najprej mu pokažem jaz, naslednjega naj naredi sam. Tudi slikanice naj sam gleda. Valjda mu pa še bereš pravljice, mu pomagaš in to, ampak malo samostojnosti ga boš morala naučiti. Ali hodi v vrtec?


_____________________________

Menda bomo zibali...drugič ;)

Jaz pa mislim, da otroke prepozno učimo odvajanja od pleničk.
Ste se kdaj pogovarjale s svojimi starši kdaj smo mi znali lulati pa kakati? Veliko prej. Ker se mamam ni dalo prati tistih bombažnih plenic in so se raje potrudile in nas naučile. Danes je pa takooo enostavno dati gor pampersko...
Zato sem se tudi sama odločila, da bom hčerko zgodaj dajala na kahlico. Probam lahko. Čeprav je P rekla, da pred 1,5 letom ni treba sem jaz začela takoj ko je sedela. Pri 10 mesecih se je zjutraj obvezno pokakala v kahlico in tako je tudi ostalo. Brez plenice čez dan je bila prvič pri 1l in 7m in potem smo plenice vrgli stran. Ponoči se je polulala kake 3x in to je to. V vrtec je šla že popolnoma suha.
Sigurno je odvisno od otroka do otroka. Ampak glede na to, da točno vedo kdaj in kako zganjat trmo, da vedo povedati, da so se pokakali in jih je treba preobleči, da imajo svoje želje in voljo,.... mislim, da bi lahko znali tudi kakati in lulati izven plenice, prej kot je to praksa danes.

Mogoče se ti bo zdelo zelo neumno vprašanje, a me zanima če te kdaj vidi, da tudi ti obiskuješ tisto čudo od WCja. Sama mislim da otroci zelo radi počnejo iste stvari kot odrasli. Zato ti priporočam da se ne zapiraš, vzami ga sabo na WC, če ti je slučajno nerodno pa se samo usedi. Meni se stvar ne zdi napačna, pa še obnese se. Naša je že pri sedmih mesecih bila na kahlici, od enega leta pa na podstavku in vedno tako ponosno sedi.
Pa veliko sreče


_____________________________

moja sončka, mož in jaz

Se čisto strinjam z Lalico, tk kot pr nas tam do 10 meseca nič, potem pa začeti, tako da je sam odločil, da mora it na školjko, kahlici, ki mu je bila tako všeč je uporabljal za igro(en fancy avtoček) tk da ne razumem kk to pr enih traja pa traja......

_____________________________

Kar ne ubije, te samo okrepi

tako jo jaz trenutno "prepariram", gleda mamo kako to dela (če hoče firbec past) in sedaj bom naročila nastavek, pa bomo videli kaj bo zgleda zainteresirana, vedno reče "kaka", ko se kdo odpravi na wc, pa tudi če gre kdo samo lulat

Sej ni treba, da vse razumeš. Če bi se mame zavedale, da je vsak otrok individualno bitje, bi bilo marsikdaj bistveno lažje...za vse. Niso vsi otroci narejeni, da pri 10ih mesecih kakajo v kahlico, niti ne poznajo vsi abecede pri dveh letih.

Naš otrok se je prvič vsedel na kahlico pri 9. mesecih. Ampak lulal in kakal pa ni vanjo. Gor je sedel in se igral z njo. Pa smo ponovno poizkusili pri letu in pol. Pa je bil kako uro brez plenice, več nam ni uspelo. Pri dveh letih in 3 mesecih, pa mu zjutraj nismo dali gor pleničke in je bil suh. Prav tako smo jo v 2 dneh ukinili tudi ponoči.

Morate razumet, da otrok ni robot in da nima daljinca na katerega bi pritiskale, da bi delal po vaših željah. Otok sam vam bo pokazal kdaj je pripravljen na osvojitev kakšne stvari.

Otrok je sedaj v obdobju, ko išče svoj jaz. In pri tem krepko preizkuša meje, do kam lahko gre. Morala boš postaviti smernice, kaj lahko in kaj ne. In pri tem krepko vztrajati. Ko mu boš enkrat začela popuščati, ti bo kmalu zrasel čez glavo.

Razumem te, kako je, če je otrok zahteven in redoljuben. Moj triletnik je isti. Pa kaj naj...otrok ima rad red in to ni nič slabega. Je vsaj vse pospravljeno. Silim ga ne, če pa želi pospravljat, pa naj. Tudi on zahteva veliko pozornosti, vendar mu jaz ne berem, rišem in ne vem kaj še vse, ampak lepo eno stvar začneva skupaj, potem pa nadaljuje sam. Tudi pravljice bereva le zvečer, čez dan pa včasih delava obnovo pravljice. Veliko stvari je, s katerimi ga lahko animiraš, ne da bi pri tem morala sedeti zraven njega. Trenutno je pri nas hit barvanje figuric iz gipsa.

Trma je pa po besedah naše psihologinje lahko tudi posledica tega, da je otrok prepameten za svoja leta.

Poskusiti pa ni greh! Če je včasih šlo... Vsi vemo zakaj danes ne gre!

In če bo sam pokazal kdaj je na kaj pripravljen....potem sploh ni nobenega problema. Poznam fanta, ki je šele pri 6 letih pokazal, da ne bi imel več plenic. Pa se vprašam, kdo je tu čuden.
Vseeno mislim, da so otroci dovolj pametni, mi jim pa moramo pomagati in včasih biti tudi bolj vztrajni. To pa zahteva kar nekaj volje in časa, ki ju pa na žalost prevečkrat nimamo.

Glej Lalica, jaz pa se s teboj sploh ne strinjam.
Enostavno sem proti forsiranju otrok. In kaj si v bistvu dosegla s tem, da si otroka tako hitro prckala s tole kahlico. Nic - v bistvu je tvoj otrok s tem neskoncnim privajanjem na kahlico bil zgolj 14ni prej cist, kot pa moj, ko je imel sicer kahlico doma, tu pa tam se je gor vsedel, nikoli prej ni gor kakal, le obcasno lulal, pac toliko, da je vedel zakaj kahlica je.

In dejansko ne mores recti ali trditi, da je tvoj otrok postal cist tedaj zato, ker si ga dajala tako hitro na kahlico. Enostavno ne mores. Lahko je bil zgolj dorastel kahlici. Doumel je, zakaj kahlica. Hitreje kot recimo v povprecju. Lahko bi tudi kasneje. Precej kasneje.
Si pomislila, da bi se lahko zgodil tudi cisto crn scenarij - otroka silis, mu vsiljujes neko stvar, pa se mu dobesedno zagabi. Lahko bi se otrok povsem odklonilno zacel obnasat do kahlice, nastavka. Potem bi se odvajanje od plenic zavleklo v nedogled.

Zato je res pomembno doumet, da so otroci različni. Ni dveh enakih. So si lahko podobni, ali pa povsem različni. Vsakega otroka je potrebno doumet in vzgajat ko popoln individum, osebek sam zase. Ne moreš se zanašat na neke fraze, ki jih pobereš iz interneta, ne moreš ga primerjat s sosedovim malčkom. Je lepo, če se sicer nauči delat stvari v nekih okvirjih, ni pa kaj narobe, če malo prehiteva ali je bolj počasne. Nič ni narobe, če otrok dojame kahlico za opravljanje potreb pri enem letu, ali če zna abecedo pri dveh. In nič ni narobe, če se kasneje odvadi plenice, kasneje shodi, kasneje se vsede, kasneje spregovori. Včasih moraš pogledat izven okvirjev, ki jih daje neka družba. In roko na srce, PRI DVEH LETIH NI NIČ NAROBE, ČE IMA OTROK ŠE PLENICO. Nič ni narobe z otrokom, nič ni narobe z mamico, s starši. Tako da niti ne bi razpravljala o kakšni lenobi staršev.

_____________________________

Menda bomo zibali...drugič ;)

Sej lahko , a ne?

Hvala za vaše odgovore, sem razmislila in hkrati dobila kar nekaj idej, še posebaj to, da bo sam začel ustvarjati in tudi to z barvanjem gipsovih figur je dobra ideja.
Vidim, da nimam edina takšnega otroka,kar me veseli, saj znanke  pustijootroke same in oni so samostojni, a se vidi zaostanek po drugi plati. Naš ne hodi v vrtec in ima rad družbo, verjetno sem se zato priklenila nanj, da se ne bi počutil osamljenega...

Hvala!

No, glede tega kako je vsak otrok svet zase ne glede na vzgojo!!!
Naša dvojčka imata jasno popolnoma isto vzgojo, iste impulze, imata možnost opazovati nas preostalih 5 večjih in drug drugega.
In kljub temu je deklica popolnoma suha že približno pol leta, gre sama na stranišče, se sleče, obleče. Fantek pa kot da je iz druge pravljice. Ni bilo variante, da ga sploh posadimo na WC školjko, z nastavkom seveda. Čeprav vidi sestrico, kako sedi na stranišču, ga to sploh ne gane.
IN je še vedno 100% pleničar in ga sploh ne sekira. Pred par dnevi nam ga je uspelo prepričat pred kopanjem, da smo ga dali na stranišče. In ko je teklo, smo vsi ploskali.
Tako da mislim, da prihaja v novo fazo. Nisem pa pristaš nekega siljenja. Bo že.
Velika mera tolerance izhaja verjetno tudi iz tega, da sem mama petim in me je tekmovalnost z drugimi mamami v smislu "moj pa to že zna" zdavnaj minila .


_____________________________

Največja sreča so otročki, zato sem srečna petkrat.

Aja, zadnjega marca bosta dopolnila tri leta.

_____________________________

Največja sreča so otročki, zato sem srečna petkrat.

Meni ni žal in sem bila zelo ponosna nase in na svojo hčerko. Še zdaleč nisem nič prckala in male na nič silila. Očitno je po tvoje veliko pametnejša ali kaj?
In otrok ne more postati čist v pleničkah! Ali pa je moja logika zgrešena. Otrok postane čist na kahlici! In to lahko postane samo tako, da ga daješ na kahlico.

Sem pa že čakala kdaj bodo kakšni ostri odgovori prišli na vrsto. In vsi vemo zakaj imate takšen odnos

Mene moti to, da mali pove, če je kakal ali lulal in zahteva , da ga takoj previjem,še sedet noče na plenici, če ni čista  .Morda bi ga morala pustiti, da se malo namaka  ....Saj drugače uporablja kahlico kot pručko, ko si umiva zobe, pa sedel je že tudi na njej, ampak da bi kaj ven prišlo pa ne. Sem sedela na školjki zraven njega in se še sama napenjala , da bi morda uspelo, ampak ne...Tudi tašča se zelo trudi okrog njega, ampak noče. Ne vem ...

Pa saj o tem govorim. Tvoj fantek noče imeti umazane plenice, ker mu pač ne paše. To že ve. Kakat pa izven nje tudi ne bi šel. Zakaj? Mislim, da bi marsikdo dal vse za ta odgovor. Ampak ga nimamo.
Iz izkušnje s svojo hčerko (pa vem, da niso vsi isti) bi rekla, da smo res mogoče malo pozni, ko učimo otroka navajanja. Ne vem kaj bi drugo bilo. Sploh glede na to, da smo bili mi hitreje čisti kot so današnji otroci.
Malo ga pusti v kakecu pa mu razloži, da bi bilo veliko bolje če bi ti povedal in šel kakat na kahlico. Mogoče pa bo pomagalo. Otroci so zelo pametni! In kot sem že rekla: ni vrag da ne vedo povedat kdaj kakat in lulat, ko pa dobro vedo zahtevat vse drugo.
Poznam enega fantka, ki je točno vedel, da mu treba kakati. Takrat se je skril pod mizo ali za kakšen vogal in opravil v pleničko. Potem pa je prišel mami povedat, da ga je treba previti. Torej je točno vedel, da ga tišči kakat in se je šel skrit, ker ga je bilo sram to opraviti pred drugimi. Vendar ni povedal, da bi šel na kahlico. Zanimivo, ne?

Kaj pa če ga daš na kahlico (mu pač nekaj natveziš zakaj je to dobro), potem pa sediš poleg njega in kaj počneta: se igrata z njegovo najljubšo igračo, mu bereš pravljice, pojeta pesmice in še kaj, kar rad počne. Tako ga zamotiš, da bo nekaj časa sedel gor. Enkrat mu bo že uspelo in potem naredi iz tega velik hura, da bo vedel kako priden je bil in kako veliko to pomeni. Jaz sem tako naredila z našo punco in potem je kar rada sedela na kahlici. Še sedaj si jo prinese pred TV se vsede in lista knjige. Ona bi to počela tudi eno uro, ker ji je očitno nekaj všeč na tem.

Vsekakor pa ti želim veliko uspeha!

Ni res. Moj je v kahlico lulal reci in piši le 1x. Čist je pa postal  v plenički. In z dnem, ko smo mu ukinili plenico, je on začel hodit na wc. Tako da tale tvoja teorija....ja no. Pa dajte se no zavedat, da niso vsi otroci kahlica frik. Koliko je takih, ki jim kahlica predstavlja nočno moro in s pretiranim forsiranjem sedenja na njej lahko dosežeš ravno nasprotni učinek od željenega.

Lalica, super za tvojo malo, da ji je tako zgodaj uspelo osvojit lulanje v kahlico, ampak prosim, ne namiguj, da smo drugi starši zato malce slabši, če naš otrok lula pri 2 letih še v pleničko.

Sploh nisem rekla da sem jaz najboljša in so drugi starši slabši!!!

Očitno pa imate sami starši probleme s tem, medtem ko napadate druge. Na forum sem se oglasila zato, da delim svojo izkušnjo in morda komu pomagam, ne pa zato, da gre nekaterim v nos, kar je uspelo meni, drugim pa ne. Sploh pa mislim, da je uspelo moji hčerki in mislim, da ni s tem nič narobe, da ji je.

Ma, saj je brezveze. Če sem komu pomagala sem vesela, slaba volja drugih pa me sploh ne gane. Samo pametovanje...