Ciao!

Ja mogoče malček čudna tema. Sama si zelo želim otroka, kakor tudi moj fant, vendar pa pravi, da naj počakava do maja, da zaključi faks. Kaj menite ve, mislite, da bo potem pripravljen ali je to samo odlašanje? :zmeden2: Vem, da bo odličen očka, vsaj tako kot ga vidim z ostlimi malčki. Npr. z mojo nečakinjo se odlično razume, se z njo igra ipd. in mogoče ji včasih še preveč dopušča - stara pa je 5 let.
Že večkrat sva se pogovorila - ne želim pa, da zgleda kakor da ga silim v nekaj za kar morda še ni pripravljen.
Kdaj pa ste ve začele načrtovat otroka? Ste imele kakšne dvome (kako se bo spremenilo vaše življenje, kakšna mamica boste???)Kako so pa reagirali vaši moški?

Tisoč vprašanj in dvomov.

Hvala za odgovore.

Lp :rozica:

Vsem bodočim in že :nosecka: pa vse naj, naj, naj...

Ojla!;)

Če želi počakat ga ne sili. To je lahko le še slabše. Očitno si otrok le želi, ampak ob svojem času.
Midva delava na tem od oktobra in pr nama je blo tud tko da je on že neki časa želel, jaz pa sm odlašala. Nekako še nism bla pripravljena, čeprou sm si ga itak želela. In kar naenkrat me je pičlo in zdej sm tuki na RR v upanju z drugimi, da čimprej zagledam črtice.
Glede dvomov je pa tkole:kljub temu da si neizmerno želim dojenčka, mi vprašanja ki si jih postavila ves čas spremljajo. In mislim da je to neki čist normalnega, saj smo le ljudje in pač še vedno samo 'otroci'.:)- Jst sm tud druge mamice vprašala o teh dvomih ipd. in so mi odgovarjale vse skor isto. Da ta vprašanja ostajajo vse do rojstav dojenčka. In potem se res življenje 100% spremeni.

Tud tebi vse naj naj..:rozica:

kaj naj ti rečem? Če mislita, da sta pripravljena potem v akcijo, če ne pa še premislita.:) midva z mojim še tudi zaključujeva faks, pa vseeno delava na bebiki. najprej on sicer ni bil zainteresiran, predvsem zato, ker nimava služb. Sedaj ve, da bova do denarja že nekako prišla...;) Glede zaključka faksa pa: saj če tudi takoj zanosiš še beba pride komaj čez 9 mesecev, ne vem zakaj bi torej čakala, poleg tega pa ni rečeno, da se bo takoj posrečilo:love::love:

Sara je čisto možno da tvoj dragi odlaša, ker ga je strah. Če še študira je verjetno mlad za očka in ni prav veliko sošolcev ki bi :duda: že imeli in ti fantje potem tolk premišljujejo, nič pa ne povejo na glas. Ampak mislim da za ta korak morata biti oba pripravljena in res ne sme biti pod kako ''prisilo'' če se hudo izrazim.
prvi mesec ko se odločiš za :duda: se itak poraja en kup ???????? potem pa ti nekaj časa ne uspe in vsi ti ?????? postanejo čisto nepomembni in veš da si pripravljen in zrel in vse kar paše zraven.
Razmislita skupaj. Pa srečno, pa piši nam kako se razvijajo stvari pa en :angel: na te čuva.

Sara, nic ga ne sili in ne prigovarjaj.
Ce si pa na tabletkah, pa le-te opusti in do maja uporabljajta kako drugo zascito; se ti bo telo ravno lepo "scistilo in opomoglo", ciklus uredil...
Potem pa hop :sloncek::sloncek::sloncek:
:miska:

jaz pravim...vse ob svojem času...nikar stvari prehitevati.

Sara, če tvoj dragi še ni pripravljen na :duda:, oziroma ima trenutno cilje, ki so mu prioritetni (študij)--> "zelo pametno", potem boš pač morala to sprejeti in ga pri tem njegovem cilju kar se da podpirati...kajti prej bo imel diplomo za seboj, prej bosta lahko veselo začela delati na pikici;)

Tud midva z mojim dragim sva se za :duda: odločila po pameti in ne srcu......ko sva dokončala študij in oba dobila službe, ter seveda prišla do svojega stanovanja.

Če bi se odločila po srcu bi ga imela že pred kakšnimi 3 leti, ampak takrat mu ne bi mogla nuditi pol toliko koliko bi mu lahko nudila sedaj.

Pa upam, da me ne bo katera narobe razumela...nisem materialist....daleč od tega.....sam pač hočem za svojo pikico vse najboljše tega sveta;)

Zdaj ko imava pa vse pogoje, pa nama mati narava nagaja (s tem mislim na to grdo M, ki pride vsak mesec)...pa nič ne moremo....treba je biti optimist in nikoli izgubiti upanja;)

Uh sem zafilozofirala:)-

Pozdravček
Skye

Ojla,Sara3.
Midva sva bila skupaj deset let,ko sem zanosila.In čisto neplanirano.Mojega je skoraj kap,ker še kao ni bil pripravljen na tako odgovornost.Potem pa me je povsod spremljal,prisostoval porodu in danes je ponosen ati triletne pupice.Sprašuješ,če se kaj spremeni življenje ob prihodu otroka?!Sigurno,da se.Nama se je za 100%.Prej sva bila zelo "komot" in se posvečala samo drug drugemu in potepanju oz.čagiranju.
Ampak zdaj ne bi za nič na svetu več nič spremenila.Oba obožujeva najino dete upam,da še bomo čez čas kaj naročili. Lp

Hvala punce za vaše odgovore in mnenja. Ste me zelo potolažile. Tudi jaz želim za svojega malčka vse najboljše (kakor vse mamice). Že od vedno sem govorila, da bom imela otroka, ko bom imela vse "poštimano" in tam nekje do 30 (do 30 mi manjka samo še 2 in 1/2). Sedaj imava skoraj da vse pogoje izpolnje stanovanje (v katerem živiva že 3 leta), vsak svojo službo, diplomirala sem lani, moj dragi upam, da bo letos (še malček izpitov ima do konca).

Tabletke sem nehala jemati že aprila lani.No zaenkrat pa sva se zmenila, da bova začela :duda::sloncek: enkrat maja leto - upam. Sedaj bom pridno začela pit folno kislino (kakor sem zasledila je priporočljivo, da jemlješ 3 mesece prej).

Nočem ga silit ravno nasprotno podpiram ga, saj ga razumem, da služba in študij je precej naporno (samo sem tudi jaz tako doštudirala).

Ta moj karakter je mogoče včasih precej zakompliciran. Včasih bi bilo dobro, da bi mi fant bral misli, tako se ne bi počutila kot, da ga v nekaj silim.

Malo sem zablodla :ups: in malček zmedena:zmeden2:.

Želim vama čimveč uspehov!;):rozica:

Meni se ne zdis nic zablodla in zmedena.
Le tako naprej kot nameravas - zacni s tifolom in cez par mesecev :sloncek::sloncek:.
Zelo lepo je, da se razumeta in podpirata na vseh podrocjih skupnega zivljenja.
Saj bo hitro minil ta cas!
Moj je tudi hotel cakati in sem mu dala prav. Je pa res, da ga zdaj ze malo muci, ko mineva drugo leto, nama pa se ni ratalo :(:zmeden::(.