Stara sem 45 let. Iz prejšnjega zakona imam 2 odrasli hčerki. Moje življenje ni bilo poejano z rožicami in sem skoraj 20 let bila sama. Sedaj pa imam partnerja, mlajšega od sebe in zelo zelo si želim otroka z njim da bi tudi jaz občutila družinsko življenje takšnomkot mora biti. Vem da je pri teh letih težko zanositi pa me zanima ali ima katera izkušnje s tem, morda umetna oplodite ali kaj podobnega. Za odgovore se zahvaljujem!

Ne bi te želela razočarat,vendar umetne oploditve delajo načeloma le do starosti 43 let.

_____________________________

veseli trebušček

Tole je pa malo sebično, bi rekla.
Malo pomisli, kako bo otroku. Boš imela dovolj energije zanj? Se boš čez 5 let podila z njim za kolesom in potem še nekaj let vozila s kolesom po mogočih in nemogočih terenih, brcala žogo in ... v glavnem, bi  bila zmožna biti celo popoldne v fizičnem in psihičnem pogonu?
Malo pomisli, kako je kaj s tvojo energijo. No, seveda tudi mož malo šteje , ampak najprej se je seveda potrebno zanesti nase.

Aj, jaz sem stara 42, imam 6-letnega sina in vem, o čem govorim.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

Dobro, dobro razmisli! Mišni ima prav. Jaz jih imam 37, otrok 3 leta, pa ti povem, da ni več tiste energije, kot pri 22tih, ko sem imela prvega otroka.

Jaz pravim, vsak človk je drugačen. Eden ima pri 40-50 letih več energije in moči kot nekdo pri 30. Če je volja, če je moč, če je sposobnost, če je organiziranost..... bo šlo vse skozi. Nisi in ne boš edina, ki ima pri 40 otroka. Tudi tiste ženske, ki se odločijo pri 30 met otroka in zaradi neplodnosti še vedno poskušajo pri 40 letih, jim nimam nobene pravice prepričevat, da ne delajo prav. Pa zanosijo ravno takrat, so srečne, so polne moči in jim uspe vzgojit dobre otroke.
Meja 43 ni kar tako zrasla na enem zeljniku, so že malo pomislili zakaj je ta meja. In če bi bilo tako hudo imet otroka pri 40, ne bi ta meja bila tako visoka, v drugih državah še celo višja. Ljudje tudi dlje časa živimo in biološka ura se pomika naprej.
Seveda se strinjam da nisi več rožica v teh letih in moraš fajn premislit, vendar se da in mislim, da to sploh ni sebično dejanje.

Probajta naravno, če po nekaj mesecih ne uspe, pa pejd do svoje G in naj naredi tvojemu možu spermiogram, tebi pa naredi UZ in vzame kri za hormonsko sliko (FSH, LH, prolaktin). Potem pa naj da še napotnico za neplodnostno ambulanto.Zavedat se p amoraš, da umetna oploditev tudi ni mačji kašelj. Veliko stresa, veliko energije, in uspeh ni zagotovljen. S tvojimi leti je to še toliko težje, saj so lahko jajčne rezerve zelo pomanjšane in v tem primeru, nimaš veliko možnosti.


< Sporočilo je popravil Hope2 -- 13.10.2008 11:43:37 >

Hope, ona je stara zdaj 45 in želi si otroka, da bi tudi ona občutila družinsko življenje, tako, kot mora bit ...

< Sporočilo je popravil Mišni -- 13.10.2008 12:29:18 >

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

Kolk sem pa to spregledala . No, pol pa pr nas res ni šans za umetno, za naravno pa najbrž tudi bolj težko, pa ne zaradi energije, temveč zaradi jajčnih rezerv.

mogoče pri dr. Reš-u samoplačniško 

_____________________________

Vse, kar lahko storiš,
ali o čemer sanjaš,
da lahko narediš,
poskusi narediti.
V drznosti je genialnost,
je moč in čarovnija.
Začni zdaj! (Goethe)

       Jaz ti svetujem da ne čakaš predolgo ,ampak probaš pri Dr. rešu ali pa greš v Prago po
    donatorske celice. Tudi v Pragi imajo neko starostno omejitev 48. let, pa približno pol leta
   čakaš na donatorsko celico, pa že prej na razgovor tako da nimaš zlo veliko časa za
   razmišljat. SREČNO.   

< Sporočilo je popravil pamba -- 13.10.2008 18:30:22 >

Ne izgubi upanja....

Nič ne veš, kako vama je namenjeno....Bodi tudi pripravljena, da otroka mogoče ne boš imela z njim....

Pravzaprav, bodi pripravljena na vse....Na uspeh, neuspeh, splave.....

Umetna oploditev v Pragi bi bila moja odločitev. Rabita pa veliko denarja za vse to. Poglej na portal Živa (darovanje spolne celice).

Če ne bi bilo pogumnih in drznih, bi svet bil drugačen. Po moji presoji, veliko bolj primitiven.
Prav je, da so med nami tudi takšni - KI SE UPAJO!!!!

Želim vama veliko sreče in poguma na tej poti!!!!


V času, ko je moja babica bila punca, so trdili, da so ženske pri 22.letih že prestare za otroke.

Ko je moja mama bila punca, pa so hiteli imeti otroke do 25.leta, ker je to bila že skrajnja meja. Trdili so, da se jajčniki hitro starajo že po 27.letu.

In danes.....

 Hvala Bogu, da se je ta meja zvišala in da otroci ne rojevajo otroke....

Hvala za odgovore, sem jih bila vesela. No prvo punčko sem imela pri 17 letih zadnjega pa si želim pri 45. saj vem da je težko zanosit pri teh letih ampak energije mi pa ne manjka.

Moja mama me je rodila pri svojih skoraj 47 letih. Z očetom sta takrat rekla, da bosta poskusila če uspe in je uspelo kar hitro.  Zaradi majhnega otroka je mama ostala vitalna dlje kot bi sicer. Tudi sedaj ima od mene več kot bi imela, če bi me rodila zelo mlada in bi se jaz že davno odselila in bila polno zaposlena s svojo družino.
Če se dobro počutiš in sta oba z možem za stvar, poskusita!
Veliko sreče!

absolutno PROTI! si pomislila, kako se bosta počutili hčerki in pa še nerojeni načrtovani otrok? kako ga bojo zafrkavali? Sicer je prav da se ne oziramo na druge, kaj si mislijo, ampak kot so že napisale prhodnice je otrok velika odgovornost (kar se menda še spomniš, če maš od prej otroke). pa kolikšna je verjetnost, da z otrokom nebo kaj vredu. tveganje za DS se povečuje z starostjo nosečke. razen če si želiš otroka ne glede na izid. odločitev je itak na tebi. sama premisli kaj je prav in kaj ne. če nebi imela nobenega otročka,bi te podpirala, saj si vsaka ZASLUŽI biti mama, ker je res nkaj NAJLEPŠEGA, sedaj pa... nevem no.

Malo bi se navezala na J.L. in sicer, strinjam se z njo, da mora Neodkrita sama premisliti, kaj je prav in kaj ne. Nisem pa proti.  Nekatere izjave J.L. bi malo omilila. Pa začnimo:
- kako se bosta počutili hčerki: pogovor. Če se razumete in se imate radi, bosta spoštovali in sprejeli vajino odločitev. Pogovorili se boste o stvareh, ki bi ju mogoče lahko motile in poskušali najti skupno rešitev.
- kako bojo zafrkavali načrtovanega otroka: temu se v nobenem primeru ne bo izognil. Ali ga bojo zaradi starosti matere, zaradi imena, krivega nosu ali pa ker se je spotaknil in polil s kakavom.
- z opozorilom glede DS se strinjam. Treba se je zavedati, da boste morda postavljeni pred najtežjo odločitev pri rezultatih UZ, NS ipd. - živeti z bolnim otrokom ali prekiniti nosečnost. Iskreno upam, da do tega ne bo prišlo, treba pa je razmišljati tudi o tem, ali sta sposobna takšno odločitev sprejeti in z njo živeti.

V odgovorih smo podale nekaj pomislekov, na tebi pa je, da o njih razmisliš in ugotoviš, ali si (sta) jim kos. Vsekakor pa vama želim obilo sreče in veselja, in to ne glede na končno odločitev.

Vse dobro!

< Sporočilo je popravil Wolfina -- 14.10.2008 14:38:21 >

Wolfina je to lepo napisala...jaz bom pa malo drugače...a mi živimo za svoje otroke, kako se bosta počutili hčeri, ona ima pravico do svojega življenja in svoje sreče ne pa da se še ozira na okolico pa kaj bodo drugi rekli...ja svašta, sej ne živimo v srednjem veku. če jo imata hčeri radi bosta razumeli pa tudi če je nimata radi pač naj si mislita svoje, kot sem že rekla ona ima pravico da dela kar hoče in da si sama srečo kuje.

pa da bodo otroka zafrkaval, a kaj to pomeni, da tisti ki niso Slovenci naj pa potem sploh nimajo otrok, ker jih bodo itak s čefurji itd. zafrkaval, pa kam še pridemo, da grdi ljudje tud ne bod smel imet otrok da ne bomo imel grdih otrok, halo?! spet Wolfina je lepo napisala, otroci vedno najdejo kaj da ga bodo zafrkaval...

edini argument je energija in vitalnost ampak kot je napisala ena kdo pa pravi, da imajo samo ta mladi energijo, moja mati ima včasih več energije kot jaz pa je najmanj 2x starejša od mene, skratka če se počuti tako, da je sposobna ji dam jaz vso podporo.

drugače pa je tihoupanje res lepo napisala in predvsem s to izjavo se MOČNO strinjam:
Če ne bi bilo pogumnih in drznih, bi svet bil drugačen. Po moji presoji, veliko bolj primitiven.
Prav je, da so med nami tudi takšni - KI SE UPAJO!!!!


neodkrita, poskusita naravno če pa ne bo šlo boš pa razmislila o samoplačniški opciji, ker to da je starostna meja 43, no to pa tud raje ne bom komentirala...jaz držim pesti zate in partnerja in upam, da bosta našla svojo srečo

< Sporočilo je popravil tane -- 15.10.2008 15:54:56 >

Draga Neodkrita, niti za sekundico nisem pomislila, da je kakorkoli narobe imeti otroka pri tvojih letih. Hm, mogoče tudi zato, ker imam kar nekaj kolegic tvojih let in sploh ne pomislim, da pa ne bi bilo zanje primerno, da imajo otroke.

Nasprotno, na primer ravno pri moji mami vidim, kako je šele zdaj pri svojem vnučku tista taprava, ljubeča, polna modrosti in prave mere skrbi mamica. In tudi sama priznava, da šele zdaj vidi, koliko "napak" je naredila, ko je imela mene in brata. Še bolj hecna stvar pa je, da ima več energije kot mamica tega njenega vnučka  Ko je mamica že čist na koncu z energijo, pride stara mama (moja mami), ki ji ni nič težko. In če bo kdaj meni namenjeno dete, vem, da bo ravno ona tista pomoč številka. Da ne govorim, da pri svojih letih vsak dan preteče 6 km, stoji na glavi, hodi na dvatisočake vsak teden, marsikatera pri dvajsetih tega ne zmore. Kot pravi Tane za svojo mamo, pravim jaz za svojo, da je bolj mladostna kot je bila kadarkoli prej.
Kar se pa tiče tvojih hčerkic, pa mislim, da bodo samo neksončno srečne. Če pogledam nase, od pubertete dalje pa do danes vem, da če bi imeli še enega dojenčka pri hiši, da bi bil to največji ljubljenček vseh. Deklice so nore na dojenčke, sploh tiste deklice, malo večje

Tega z zafrkavanjem v šoli pa sploh ne razumem  Jaz ne vem še niti za starost staršev mojih kolegic, tudi me sploh ne zanima, kaj šele sošolcev, no, res ne razumem.

Sicer pa moj nasvet bi bil samo ta, da se pač ne čuvaš. In če ti rata zanosit kljub starosti in seveda uspešno donosit, ja, kaj je lahko potem lepšega od takšne sreče in kdo na svetu bi si drznil oporekati takšnemu čudežu, ki se zgodi tudi takrat, ko nihče več ne verjame, da se lahko zgodi? Nikoli ne smemo pozabit, da je otrok resnično čudež, božji dar, ki če ti je namenjen kljub na videz tako veliki biološki oviri, potem bo to res poseben otrok, ki verjamem, bo deležen največje ljubezni tega sveta. To je pa itak tudi vse, kar otrok resnično potrebuje.
Skratka, imaš mojo absolutno podporo in upam, da ti bo namenjeno, da se ti želja uresniči

Naj povem še to, da bi bili moji hčerki zelo zelo veseli če bi imeli bratca ali sestrico, to sploh ni problem. Težava se mi zdi samo v tem, da je pri teh letih težko zanositi, pa če si to še tako želiš. Lahko zgledamo kot da smo stare 30 let ali še manj vem pa da biološka ura tik taka. No mogoče mi pa uspe in takrat bom brezmejno vesela, seveda če bodo vsi testi itd. dobri. Se zahvaljujem za komentarje, ker mi je lažje če lahko s kom malo poklepečeš in slišiš kaj mislite o tem.
Hvala!

Tole pa moram malo pokomentirati. Sama sem stara 40 let in imam , ki je star 10 mesecev. Niti slučajno nisem brez energije. Preden sem prišla do tega , sem bila pri 38 letih na UPN  v 20 T , zaradi ugotovlejnega DS pri  na AC. Ker se je stvar zakomplicirala, sem bila po UPN kar 3 x na abraziji, ki je pustila posledice-zarastline v maternični votlini. Bila sem na HSG in diagnostični HYSC. Čakala ne je operativna HYSC, pa sem po nekem čudežu zanosila. Sploh mi ni niti malo žal, da sva se trudila in zdaj sem presrečna mama temu svojemu navihančku.
Imam pa še enega sina, ki je star 11 let.  se je neznansko veselil in smo prav posrečena družinica. Ta moj sin ima sošolko, ki jo je njena mamica imela pri 55 letih (se jim je pač zgodilo), pa je nobeden zato ne zafrkava. Prav dobro se razumejo z njo. Otroci ne razmišljajo tako kot mi odrasli.
Če si  želita, nikar ne obupajta in ne odnehajta, čeprav bo pot tudi trnova.
LP

_____________________________

lana38

Imam kolegico, ki je pri 42 rodila dvojčici, s pomočjo umetne oploditve, samoplačniško. Pač prej ni imela nekega blazno resnega partnerja. In ta mamica zgleda bolje kot marsikakšna 30 letnica. Sprva nisem mogla verjet, da je tolk stara (45 je bila, ko sva se spoznali).

Od kolegice mamica pa je "po nesreči" zanosila z novim partnerjem pri 44-ih. Valda je otroka obdržala. Je pa bila dolgih 20 let vdova, zelo mlada vdova.

Tak da , leta NISO MERILO , kdaj otroka imeti.

Absolutno za!
Večno mlada....
Če pa ne uspe boš pa itak po vsej verjetnosti kmalu babica, pa se tam poskusiš polno aktivirat! 

O kako lepoooooo

J.L na tvojem mestu bi se pa zamislila.Si že kdaj razmišljala kaj vse si mislijo ljudje o tebi Glede hčerk pa HALOOOO a sedaj bo poslušala punci ki sta že odrasli in si bosta vsak čas ustvarili svoje družine.No sedaj pa sem prebrala da si dojenčka želita.Otroci se novega življenja razveselijo če so tako vzgojeni

Neodkrita držim pesti in srečno .Boš pa krasna mamica

vsak lahko poda svoje mnenje, nikjer pa ni pogoj, da se moramo po odgovorih vsi strinjati!
ljudje smo si različni in prav je tako. če kdo vpraša na kakšnem foromu karkoli, to še NE POMENI, da se bo dejansko (uporabnik/uporabnica, ki je zastavil/a vprašanje) tudi z odgovorom strinjal/a ali ga upošteval/a. itak se vsak odloči, kakor misli da je prav ne glede na vse.

bi pa samo dodala, da poznam žensko staro čez 40, ki si želi otroka (z prejšnjega zakona ima že otroke) z "novim" sedanjim partnerjem, pa se nad njeno odločitvijo vsa okolica zgraža. pa ne me sedaj napadat, ker forum ni namenjen kreganju, pač pa debatiranju.

LP!

PS

bi pa bilo zanimo narest anketo glede tega.

Imam sosedo, ki je dopolnila 50let, in ima 2majhna otroka (s pomočjo umetne oploditve seveda)! Mlajši je star 5 mesecev, starejši pa tam okoli 2 leti.



_____________________________

23.10.2008 je na svet pokukal najin pikec po imenu Nik