Po enem letu in sedmih mesecih grem jutri spet v službo. Po eni strani komaj čakam, da bom poleg plenic, papic in razmetanega stanovanja gledala še kaj drugega. Po drugi strani pa ne vem kako bo? Luka bo zaenkrat ostal doma pri noni in bom itak lahko kadarkoli poklicala in vprašala kako je. Nisem kakšen paničar ampak malček me pa vseeno stiska....
No sej vem, da se bom po parih tednih vsega skupi navadila in da bo vse ok.

Lepo štartaj.
Kako pa to, da si bila tako dolgo doma?

lenika hvala! Bla sem doma pa že od začetka nosečnosti, ker pač nisem bila sposobna za delo. Nekako tako no - v bistvu nisem imela ginekoloških težav ampak težave (močni glavoboli, slabosti,...), ki so posledica moje nesreče izpred treh let, ko sem imela hudo poškodbo glave in še druge neušečnosti. Torej sem imela priporočen počitek in takrat sem tudi spoznala RR.
Čestitke tudi tebi, ker te greje še en srček.

LP

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ja, čas beži in vse mamice smo enkrat na tem. Jaz sem pričela s službo v četrtek, kar se sinka tiče, sem pa zaenkrat še brez skrbi, saj je očka doma.

LP

Pi-kica

Tudi meni je bilo na zacetku precej tezko.
Zdaj pa je ok, se pa ze spet veselim casa, ko nama bo ratalo naredit se enega jokacka, pa porodniska...