Lep jih je imeti, a ne ? Pri meni je bila včeraj prijateljica, ki jo poznam še iz srednje šole, so se najine poti že davno razšle, ampak še vedno imava stike in se vsake toliko časa vidive, pomenive. Tako me je navdala s svojo pozitivno energijo, da sem vsa v :rozica:. Žalmi je le, da ni več takih ljudi na svetu kot je Manja.

Jaz pa najboljše prijateljice žal nimam več...
Vzela mi jo je cesta in vinjen voznik... :((:((:((

Tud jest jo mam k se vidva parkrat na let...lepo je imet človeka ki mu lahko zaupaš ;)

Res jih je lepo imeti, imaš prav. Sploh tiste taprave, ki jih v bistvu manj vidiš in so bolj pristni od tistih, ki jih (pre)pogosto vidiš.
Jaz sem svojo dobro prijateljico še iz osnovne šole izgubila, šli sva narazen, ko sem rodila, na žalost.

Ampak prihajajo novi prijatelji in spoznavaš, da so še boljši od starih.

Se pa sama sebe kregam, ker nimam nikoli dovolj časa zanje (zaradi otroka).

Ja, prav imaš muki. To je tak čudovit občutek,ko pogledaš malo nazaj in se zaveš, da ljudje iz tvoje preteklosti le niso tujci, ampak, da so kljub redkejšim stikom še vedno prijatelji.
Jaz imam še tudi vedno stike s priajteljico iz OŠ in z eno iz naselja, ko sva vedno skkupaj rajžali. Je pa zanimivo, da takrat se onidve nista poznali, zdaj pa sta sodelavki in prijateljici;)

Jaz mam pa dve re dobri. :bravo: Z eno sva prijateljici že 22 let, pa jih imam jaz komi 25. Njena stara mama me je pazla, ko sem bla majhna, in potem se je rodila ona in sva od takrat naprej skupi kot rit in srajca. Septe4mbra gre pa na Kitajsko za pol leta!:((:((:((.
Druga prijateljica je pa bila več kot 10 let moja soseda, obe sva se preselili, ampak se še vedno slišva vsak dan, vidiva pa 3-4x na teden. Njena sestra je pa G, jolahk kdaj kej vprašam! Sicer smo pa tud družinski prijatli! Pa ma že 13 let starga :modri: v hudi puberteti!!! :)-:)-
:bravo::bravo::bravo::bravo::bravo::bravo::bravo:

Ja lepo jih je imeti!!!
V stiski spoznaš kdo ti je pravi prijatelj.
In jaz-mi jih imamo.Postali smo že kar družina.
Vse praznike,rojstne dneve,božične večere smo zakupli v tradicijo..eni brez drugih ni praznik.
Zvesti in dobrega srca vedno pripravljeni priskočit na pomoč.

Prijatelji so nit življenja.
Če to nit pretrgaš,jo lahko zvežeš...
a vozel ostane.:rozica:

Tako je, neva6, spoznaš jih v stiski in nesreči.
Imam eno prijateljico z zlatim srčkom.

Tudi jaz si ne predstavljam življenja brez moje prijateljice (poročne priče, sodelavke)!!!:):):)
To je zame oseba na katero najprej pomislim, ko sem nesrečna, žalostna ali imam problem in ko sem vesela-torej oseba, ki me pomiri v joku in se veseli z mano v smehu.
Pomembno se mi zdi, da je prijateljica taka, ki te tolaži tako kako ona misli in čuti. Da pove resnico, ne da govori samo zato, da ti bo bolje, da se ti ne bo zamerila. In seveda obratno - ne potrebujem prijateljice, ki nikoli nima problemov, pri kateri je vedno vse OK (njen mož je super idealen, otroci ultra pridni, brez finančnih problemov, itd.).

Hvala bogu za mojo drago Simono!
:angel::angel::angel: