..pri nas pa ni tako! Ko sva se z možem spoznala, se mi je zdelo, da sem najsrečnejša ženska na svetu, da sem našla sorodno dušo, ki ima v življenju enake cilje kot jaz in enako misli, kot jaz.
Zdaj, po 8 letih, se mi zdi, da si še samo nasprotujeva. Vse kar je njemu všeč, meni ni in obratno. Včasih sem že dobila občutek, da prav iščeva, kje bi našla razloge, da nama ne bi bilo všeč mnenje nasprotnega. Je to normalno? Vem, d ani, samo ne razumem, zakaj se nama to dogaja?!
Ajde, pri hrani vem, da nimava enakega okusa, dobro! Ampak življenjske odločitve - čisto mimo!
Primeri:
- jaz otroka nosim (3 mesečnega), ker joče, ima krče, me potrebuje....ko jo on nosi, skozi zraven govori: joj, kako si pa ti razvajena, ja,ja, zdaj pa te bom dal dol v ležalnik, pa boš jokala, ko te primem v naročje, pa nič več ni krčev?! MI GRE FUL NA ŽIVCE!!!
- jaz sem za to, da dojim otroka, ker imam dovolj mleka in ga tudi ne bom nehala, on se skozi pritožuje in to včasih kar grdo: ja, spet nočeš zaspati, ko si na toti ziz navajena! KAR MRAVLJINCI MI GREJO, KER VEM, DA BI RAD, DA NEHAM DOJIT!
- ko je treba kam it, bi on šel tja, jaz tja, potem si vzbujava slabo vest in včasih sploh iz inata nikamor ne gremo!
- ker si bi delala prizidek na hiši, je on striktno za to, da se naredi na vzhod, jaz na zahod. In nihče od naju ne odstopa, ker je njemu tisto grdo, kar bi jaz, meni pa to, kar je bi on..

Katastrofa vam rečem! To je le par primerov....Res sem že sita tega! Pa da se ne moreva zmenit in sklenit kompromisa!? Nihče od naju ne popušča, oba sva trmasta.
Gledam druge pare, povsod je nekdo malo bolj "glavni" in njegova obvelja, pri nama je pa to kriza, ker nihče ne popusti.
Aja, če pa se že zgodi, da npr. on popusti in obvelja moja, mi potem še ne vem kako dolgo meče naprej, če se stvar ne obrne tako, kot bi se morala. In očitki kar padajo: saj sem ti rekel...

Uh,sem utrujena...

kaj menite o tem?

Menim, da bo eden moral odnehat. Ne vsakič isti, ampak treba je delat kompromise. Dobro, tiste fore, da bi nehala dojit in da je tamala razvajena, to je brez veze. Če ne razume, da je dojenje najboljše za otroka, potem je res škoda (za njega). Zakaj bi sploh rad,da nehaš dojit?
Druge stvari kot je zidanje in podobno, tu pa se sklepajo kompromisi.

da moraš bit malo diplomata!naredi tako,da se dela tako kot ti hočeš samo na drugačen način kot ti delaš.s trmo ne bosta daleč prišla.če je njemu kaj všeč,tebi pa ne ne rečt da je grdo,ampak a se ti ne zdi,da bi to zgledal bolje tko pa tko....ne vem no-men je ratal

A za take oslarije se kregata ? A ni mal brez veze? A sekiraš se, ker ti reče, da je ta mala scrkljana? Jaz pravim, da morajo biti vsi otroci scrkljani v ljubezni. To jemlji kot kompliment, res ne vem, zakaj bi se zato sekirala. A sekiraš se, če ti reče, da zaspi samo na zizi? Ja saj najbrž je res, a ne, pa kaj potem, bo pa še danes zaspala na zizi. Pa praviš, da mu ni všeč, ker dojiš? On bi te zase, pocrkljaj ga, pa nasmej se mu, a zdaj si pa jezna, ker te ima rad, pa je bolj posestniške narave, eni so taki, vzemi jih kot take, z dobro voljo, saj preprečit dojenja ti s tem itak ne more. Matr no, ne si delat problemov tam,kjer jih sploh ni. Na katero stran hiše bi prizidek? Ja najboljš, da ga ni nikjer, ker edino važno je, da zmagaš, prizidek sploh ni važen, pa hrana, to je daleč najpomembnejše, da oba rada bučke jesta .....eh....sej je brez veze, čaki da kaj resnega pride.

Zadnje čase se čisto prevečkrat strinjam z Gino :)).

to je tipičen primer poporodne kregarije zaradi prihoda novega člana, nove razmere + sanjski hormoni, neprespanost.. najlepši čas, res 

treba si je vzet čas za sebe, otroka nekam odložit za čim dlje (vsaj uro in pol), se v tem času naspat, pogovorit, pocartat,... karkoli (najboljše pa je, da naredita vse skupaj). vzet si čas za partnerja. to je to. ni druge umetnosti (sklepanje kompromisov je zajeto v pogovor ). je pa nujno, da naredita en korak k izboljšanju. kreganje, provociranje in zafrkavanje ni v nobeno pomoč, zato malo bolj pazi, kaj govoriš in to tudi njemu povej.


_____________________________

na roditeljskem sestanku: "kaj ste pripravljeni narediti za svoje otroke?"
starši: "vse!"
predavatelj: "in kaj bodo potem oni počeli?"

vsekakor je treba malo popustit čeprav je to nekaj neverjetno težkega. Popusti 1x ti pa čeprav ti bo krona z glave padla pa ko bo videl da se zaradi tega mogoče nista skregala bo on naslednjič mogoče isto naredil in popustil. Če ga ljubiš se potrudi in mu tu pa tam daj prav. Prizidek? Bedarija. midva z mojim sma se tudi malo pričkala kakšno bi imela fasado hiše ( bolj za hec kot pa za res). Pa sma sklenla kompromis. Če bo fasada po moji izbiri bo hiška brez polken, če pa bo fasada po njegovi izbiri pa bo hiška z polknami. Za pasmo psa pa sma se odločila po skupnem pogovoru. pa sma prav tako morala popuščat. vse se da če sta le oba za to. KJER JE VOLJA JE TUDI POT!

Ajej punca ti pa res ne veš kako z takim tipom delat. Pač preprosto če vi ti mela rada prizidek na vzhod mu rečeš veš kako bi bilo fajn met prizidek na zahodu, on bo začel ne na vzhodu, se en teden mal zahec pričkaš in evo ti imaš prizidek tam kjer ga hočeš met.

Hočeš na izlet v Postojno... joj a veš kako bi bilo fajn it jutri na izlet v Maribor, ubistvu kamorkoli na tist konc, saj mi je vseeno, sam da nauš proti morju obrnu k tam okol Postojne mi je čist mim... evo pa boste šli v Postojno.

Mam tako sestro, pa je vedno vse po moje, ona sicer misli da je po njeno, pa kaj ko jo s takimi forami tko okol obrnem da je hudo.

Drgač pa sem jaz tud otrokoma ko ju je bilo treba nosit rekla da sta razvajena mulca.

Mal časa še njemu posvet ne samo otroku pa mu bo lažje. Po moje je ful ljubosumen na otroka k prej se je vse okol njega vrtec, zdej se pa okol otroka.

      enako,njeni nasveti so full dobri.Pa še včasih (čeprav se nočeš)se moraš strinjati z njo.

Tako se dela ja

Največja umetnost je ljudi prepričat da imajo zmeri oni prav in da je vse po njihovo, čeprav je po tvoje. K se boš to navadla....bosta oba srečna

Pr nama oba to prakticirava, on mene na te finte meče, jst pa njega....pa se oba delava da nč ne štekava ...brez veze se kregat zarad takih bedarij.

To da pa otroku govori da je razvajen...jst sm pazla tamalga od kolegice, pa je bil tiho sam če sm jst govorila...pa sm mu mojo diplomo brala pa kar ene neumnosti govorila, sam da se je pomiril...nima nič posledic

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Saj si si že sama odgovorila-preveč sta trmasta. Eden bo moral popustiti. Poskusi, kaj je več vredno, imeti vhod na vzhodu, ali stalno nasprotovati.

No, s tem se pa v celoti strinjam.

Saj tudi jaz kdaj svojemu otroku rečem, da je npr. scrkljan. Preveč se na besedah lovita.

vidva sta sam preveč utrujena in neprespana od dojenčka, ki se rad nosi in zaspi samo na zizi. drugač pa, tko majni otroci ne morjo bit razcartani. dojenček samo čuti, kaj mu bolj paše.