...ravzaprav smo bili že včeraj.
Ja punce to so bili res popadki,torej so se moje slutnje on rojstvu pred PDPjem uresničile.
Se je pravzaprav začelo že v soboto zvečer z lažnimi popadki in močnim otrdevanjem trebuha.Ob petih pa so me zbudili že močnejši krči,v spodjem delu trebuha in v križu.Poklicala sem v Postojnsko porodnišnico,kjer so mi rekli naj kar pridemo...in smo se odpraili deževni nedelji naproti.
Tam me je babca pogledala,bila sem že 3-4 prsteodprta,in to ob 6:30.Potem je sledilo britje,klistir-ki ni noben bav bav,potem pa sem dobila svojo porodno sobo.Priklopila me je na CTGmi dala infuzijo zaradi EA.Med tem se je šel moj dragi preoblečt,in potem smo čakali..popadki so bili vedno močnejši,in potem je končno prila anestezijologinjaMalo sem imela problemov z namestitvijo,ker sem imela že full goste popadke in je bilo težko po mačje izbočit hrbtenico,a nam je uspelo.EA je prijela takoj,res ,,malo sem sicer imela čuden felling ko mi je vstavljala kateter,ampak je šlo.Noge sem kar lepo čutila,samo zadeta sem bila pa ko hudič.Najbrž tudi zato,ker sembila totalo utrujena.
Vglavnem EA pomaga,popadkov ne čutiš.
Potem je okrog 9:00 prižel ginekolog,in to moj "predragi" dr.Tašev,katerega sem upala,da ne bo,ker ste nekatere tako strašile tukajmkakšen bav bav da je,pa moram priznat,da sem prav srečna da je bil on.Tako profi odnos,pozitivno naravnan..flegma vbistvu...res šele zdaj vidim,da mi je dal full energije----tudi kasneje.
No potem mi je predrl mehur in plodovnica je začela odtekat...kar naenkrat se začutila močan pritisk v nožnici,kot bi me full tiščalo kakat...tega pač EA ne izniči,pač nekaj je tudi treba čutit.Meni osebno je bilo to pritiskanje uje kot popadkiampak smo zdržali.Potem se je okoli mene kar naenkrat začelo full dogajat,Tašev se je oblekel v zeleno:)-babca tudi...akcija ...meni ni bilo več nič jasno totalno sem bila v svojem svetu...
In tako je prišel čas za potiskanje.Malo so mi mogli pomagat držat desno nogo,ker sem bila že rahlo"švoh",Tašev in še ena sestra pa sta mi od zgoraj ritisnila na trebuh...in potem olajšanje.kar naenkrat je pritisk poustil in med nogami sem začutila prijetno toploto in potem jokec....:sloncek::sloncek::sloncek::sloncek:Nekaj najlepšega kar sem kdaj slišala-jok svojega otročka,svoje punčke Chantal.
Potem je sledila še posteljica in šivanje,ki sem ga tudi čutila.pomojem tudi bolj zaradi svoje psihe,ker sem bila preveč napeta.Ampak vse je šlo tako hitro in lahko rečem,da sem imela pozitivno porodno izkušnjo.
POtem smo se v porodni še malo crtali,jaz sem bila totalno izmučena in sem komaj hodila.
Potem pa se je zame začelo mučenje.Nisem mogla lulat in to dva dni.Mehur me je full bolel nisem pa mogla iztisnit vode,tako,da so me dva dni s katetrom praznili,kar sicer ne boli,ni pa prijetno,ker moraš kar naprej težit sestram za lulat.S sestrami sem bila zelo zadovoljna glede vsega,otroka,skrbi...mislim res kar se tega tiče 1a.Razen ena je bila tako nesramna,da me je drugi večer psihično čist zvilo in sem se zjokala kot dež.Zvečer me je namreč full bolel mehur in ni šlo nič ven,maternica se mi je krčila,kar je povzročalo še dodaten pritisk in bolečino.Težko sem zarad tega tudi dojila,šivi so me boleli za pop....in ta ženska me potem še nahruli,da kaj se grem,da naj grem pod tuš,da naj pritiskam...in da mi zdej navjo več dali katetra.ker lahko dobim vnetje in sem jo potem komaj preprosila,da mi je dala kateter.Pa tudi že po porodu me je nap...ker mi je v sobi full pritekla kri od čišče in je bilo po tleh pač vse krvavo,in bi kao mogla sama pobrisat.Tako,da je potem moj dragi kar direktorco klical po telefonu in ji vse pač povedal...jaz sem bila pač od vsega čisto na tleh,od utrujeosti in vsega kar se takrat zgodi novega s telesom.
Ne vem kaj je potem bilo,samo te sestre ni več bilo na spregled do konca mojega bivanja.Se mi je sama direktorca,ki je tudi pediatrinja in full fajn ženska,prišla opravičit in mi razložit zadevo,me je full pomirila in končno malo potolažila ter mi dala vzpodbudo,da bo že še vse ok z lulanjem.Res full je bila vredu.Potem si je še vsak dan vzela čas zame in me vedno povprašala kako in kaj in mi odgovorila na vsako vprašanje...mislim res full pomaga,če si kdo vzame čas zate in ti malo razloži kaj in kako...vse glede bolečin...Tako,da sem ji full hvaležna.
No ampak potem tretji dan je pumpica pričela delovat in sem spet lulala:kuza::kuza:Me je spet Tašev rešil pred cevko,ki bi jo mogla imet v mehurju 24 ur.Na viziti je ena sestra rkle,da bo treba kar dat noter,on pa da ne in da do večera bom že lulala in res sem...potem sem bila najsrečnejša na svetu.
Torej,kar se tiče Posojne,sem zadovoljna,da bi če bi še enkrat rodila šla spet tja.Hrana je bila meni full dobra,sestre večinoma zelo prijetne in vedno pripravljene pomagat.Pediatrinja se full zavzame za otročkain ga ne izpusti dokler ni 100 % da je res vse ok.EA pa tudi vredu.
Moja pučka je bolj lene narave sicer,in jo moram prav budit za hranjenje,na glavici ime rahlo oteklinco in na široko jo moram povivat.Jaz pa sem načeloma tudi ok,samo šivi me še zelo bolijo,oz oteklina,ki je zraven,tako da je malo problemov z kakanjem:muca:Donat na jedilniku,ampak sedmi dan baje,da oteklina popusti,ker šivi odpadejo.Komaj čakam...
No to je to punce moje....kljub paniki,ki me je dajala pred porodom sem preživela in ni bilo tako hudo...bomo še;)
Tako,grem malo k moji sončici,ki zdajle panča pri očiju.
Se še kaj oglasim.Pa Pa
