Zanima me, če pazite, kaj se npr. z možem pogovarjate vpričo otrok ali se vse pomenite kar vpričo njih ali selekcionirate kaj? Jaz sem se tega "problema" bolj zavedela sedaj, ko je naš skoraj triletnik končno spregovoril in vse ponavlja za nami. Kar pomeni, da "informacije" iz naše družine gredo kdaj tudi naprej.  Spomnim se ene družine, ko so vpričo otrok kakšne take bolj pomembne stvari med sabo debatirali kar v italijanščini, da otroci niso razumeli. Kako pa je glede tega pri vas?

_____________________________

Sami sončki okrog mene :)

Moj ati je občasno v nemščini govoru, da ga nismo zastopil, k mnde sm vse sčvekala , sam zastopu ga ni pa noben k je edin nemšk znal doma -tko da predvidevam da so ble bl kkšne kletvice

Mi imamo tudi doma triletnico(no kmalu bo) in vem kako to zgleda.
Naša ponavadi kakšno stvar ki jo sliši ko se pogovarjamo pol vrže ven čez kakšen teden,tako da smo včasih še tolko bolj presenečeni in vedno bolj pazimo kaj govorimo pred njo.
Velikokrat tudi mi uporabljamo italjanščino,če si moremo kaj povedat tisti trenutek in stvar ni za njena uha.

Izogibamo se kletvic,ker jih hitro rad pobere... ,drgač pa ni panike.Rad ponavlja stvari za mano in mi je včasih prav hecen,ko pove tisto,kar mene mori..

_____________________________

Kaj naj rečem...srečna sm!!!

Hmmmmm....ne vem.

Me pa zanima, kaj vse bo prijavila, ko spregovori  

Premalo in se zavedam, da bo treba čimprej začet bolj pazit. Zaenkrat sicer še ne govori, samo ko bo začela, me bo pa najbrž hitro po buči usekala nepazljivost, če ne bova kmalu začela selekcionirat.

Ja, paziva. Ker otrok sliši in razume mnogo več, kot nam da vedeti. To se pokaže včasih kasneje, v drugi situaciji, kjer povezuje s kakšno prejšnjo. In zato je bedasto misliti, da otrok ne razume, pa še daš mu vedeti, kot da je objekt in ne subjekt. Zato paziva, kar se tega tiče. Kletvic pa tako ali tako ne uporabljava.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore