Joj, joj, joj, samo k Dietnerjevi ne, mi smo imeli tako slabe izkušnje z njenim postavljanjem diagnoze, da ti povem, rajši ga peljem k mojemu osebnemu zdravniku, ki nima pojma o otrocih, kot k tej pediatrinji. Če bi se takrat malo zavzela za našega otročka in poslala njegovo blato na pregled, kar naša pediatrinja naredi, bi nam bilo prišparano teden dni bolnice, visoke vročine, ki kar ni in ni minila, bolečin v trebuščku, punkcije, pikanja zaradi vstavljanja "metuljčka" v žilo, ker je moral na infuzijo... Vse, kar so vedeli, je bilo to, da je šlo za bakterijsko okužbo, medtem ko je Dietnerjeva rekla, da je to pač ena "manjša virozica".
Tudi šum na srčku je slišala, pa mi tega ni omenila (njene kasnejše besede) "ker me s tem ni hotela obremenjevati." V bolnici pa je okoli tega nastala prava panika, ker je bil šum zelo močan, zato so me spraševali, če ga je naš pediater slišal, jaz pa njim, da ne. Na koncu se je izkazalo, da je šlo za luknjico v srčku.
Če ugotovim, da je v soboto ona dežurna zdravnica, raje se obrnem, počakam na večer in odpeljem otroka na pregled v bolnico. V njo sem zaradi tega izgubila vso zaupanje.
Drugače, mi hodimo na Jezdarsko - tam je čakalnica za
(ful neprimerna), ampak zdravnica je pa super. Za našega Kekca se zmeraj zavzema, pri diagnozi se še ni zmotila, zmeraj je bilo tako, kot je ona vnaprej predvidevala. Naš jo ima zelo rad, ni se še zgodilo, da bi se kdaj pri njej jokal - še ko je bil res precej bolan.