Tejčka,
tudi moj lupček je imel eno obdobje, dost na začetku najine veze, ko sem bila še noseča in je bila Ema še majhna, ko je vedno, ko je šel ven "za dve urci" prišel zjutraj domov, potem bruhal tri ure, bil cel naslednji dan fuč... Obup! Sem pol noči prebedela, ko me je skrbelo kdaj pride, predvsem pa kako pride domov.
Res da je šel ven relativno malokrat (recimo enkrat na mesec) in da je bil še precej mlad (24), ampak je zadeva resno načenjala najino vezo. Predvsem zato, ker sem rabila nekoga, na katerega lahko računam, on pa se je počutil ujetega.
No, pospravljanje je bilo vedno v domeni obeh.
Torej, počasi se je to nehalo skoraj popolnoma. Jaz sem recimo temu "vzcvetela" po drugem porodu
, no ja, recimo do veliko bolj zgleam pri 30tih kot sem pri 20tih, predvsem pa sem veliko bolj samozavestna. To se je začelo kazat tudi tako, da sem bolj zanimiva za različne tipe. In mojega lupčka je začelo malo skrbet.
Kar je pravzaprav zelo dobro, ker zdaj zanj družina, ki jo imava, ni več samoumevna. Ker ve, da bomo ostali skupaj samo, če se bova za to oba potrudila. In predvsem, ker je v zadnjem letu sam 9 tednov preživel v Nemčiji na šolanju in je videl kako je biti sam.
Zdaj ga žurirava skupaj. Tudi vsak posebej, vendar nikoli več nimava istih prerekanj prej in potem.
Tako da, malo ga vzemi v roke, pa sebe tudi
, urihtaj se, začni hodit ven brez ta malega. Magar sama v kino /sem se ravno spomnila kaj sem naredila prvič, ko mi je dop.... sva prišla domov, se je začel rihtat, da gre ven, jaz sem se usedla v avto in se odpeljala... in ga pustila z obema babama samega doma. Domov sem prišla ob treh zjutraj in celo stanovanje je bil prelepljeno z ljubečimi sporočili
/.
Mogoče bo pa odrasel
!