Seveda, me mal nažira, kaj sploh še znam, kaj sem zmožna, ali sploh kaj še znam. Znam sploh komunicirati po tel., se pogovorjat še o čem drugem kot o otrokih,..?

Naj povem , da po letu in pol doma, zaradi bolniške in porodniške, se mi upam da res (100% želim) obeta morebitna služba.

Kakšne ste imele občutke, kako ste se uživele nazaj, kako vpeljale,... ?

Mal info prosim!

Srečnica čestitam,boš vidla da se boš hitro ulafala...

_____________________________

Kaj naj rečem...srečna sm!!!

Hočeš nočeš MORAŠ ...pa srečno

tvoje besede v božja ušesa,.......sam sn na psu veš, še dobr da mam RR, da se mal urim

Bo vse ok, kar pogumno!

Malo me je stiskalo, samo ko sem prestopila prag službe, se mi je zdelo, kot da nikoli nisem bila na porodniški. Ko sem bila 2 tedna v službi, sem pa res pozabila na to, da sem bila kdajkoli doma. Hitro sem prišla not, čeprav se je v tistem času, ko me ni bilo, kar nekaj spremenilo, vendar s pomočjo sodelavk, kot že rečeno, sem se hitro vpeljala.

Saj bo, boš videla.

Jaz sem bila prej skoraj "deloholik", potem pa sem bila leto in pol doma zaradi bejbija. Ko sem se morala vrniti, mi ni bilo ravno vseeno, v trenutku bi vse skup pustila, če bi imela dovolj denarja za preživljanje. Pa se je uteklo. Meni je sicer še posebej grenila službene dneve zmajevska šefica. No, pa smo se je rešili in zdaj moram priznati, hodim v službo s pravim veseljem. Smo kolektiv treh babnic, ki nonstop klepečemo, hkrati pa delamo s polno paro. Imamo se super. Aja, jaz pa sem postala nova šefica, da se malo pohvalim.

me vzameš, rada tudi klepečem, če pa si super šeficam, pa tolk hitrej vzmamem

za mano je prvi dan službe po porodniški, ki se je btw. končala že pred 2 mesecema, mam fajn šefa, a ne...  

in počutila sem se kot kak prvošolček...  

Mešani občutki- veselje ob povratku in žalost, ker prepuščam malega babici. Najbolj enostavno je, da sebe prepričaš, da je otrok v najboljših rokah, kot je mogoče, pa se boš bolje počutila. Tudi vzgojiteljice v vrtcu so v redu, če boš otroka dala v vrtec. Če je pa doma, pa toliko bolje. 
Aja, na delovnem mestu? Akcija, kako pak. Veliko sprememb, prve dni se nisem javljala na telefon. Čisto 100% pa še po treh mesecih in pol nisem not. Bom rabila še kake pol leta, da pridem na zeleno vejo.


_____________________________

Never Ever Give Up!

Meni je težko iti v službo vsak ponedeljek, po daljših praznikih pa še toliko bolj. Pol dneva se sploh ne zavedam sebe .

Ampak za delat je takšno stanje prav fajn. Se full trudim, da delam, da se ne vidi, da sem čisto out. V bistvu prvi dan veliko naredim.

Tako da le pogumno! Nihče po letu dni ne potegne vse pameti posla iz globokega zmrzovanja in večina normalnih ljudi okrog nas to ve.