Včeraj mi je prekipelo: zvečer sem šla trikrat ponovno uspavat osemmesečno :duda:Hano. In ko je še četrtič zacmihala, mi je počil film:hudicek:: dala sem jo v posteljico in jo - ni za verjet - pustila jokati!!!!!:((:((
V drugi sobi sem jokala jaz in Damijanu pisal SMS spročila v šiht, ali res delam prav:zmeden::zmeden2:!
Njegov nasvet je bil, naj se kar zjoče, bo že zaspala. Nisem bila mirna in spet sem se posvetovala z njim: Kaj če bi šla samo ležat k njej in jo držat za rokico?
Naj poskusim, je bil odgovor.
Ko sem hotela k njej, me je spreletelo: sita je, previta je, sosedje v bloku pa naj kar malo potrpijo...
Potem me je spet prijelo, da bi jo šla tolažit. Že sem držala kljuko... Pa sem se spomnila besed Splišni(držala povšter čez glavo, izključila beby alarm...), besed Gine(če greš,bo spoznala, da se trma izplača...).
In takrat je začela drugače jokati:((, naša mala prefriganka;): pojokala, počakala, če se bo kaj zgodilo in ponovila vajo.
Mula mala izsiljuje!
Ob desetih je v spalnici utihnilo. Skrbna mama je :roza:želela pokriti.
Takoj me je začutila in začela jokati, jaz pa kot na ukaz: ulegla sem se na tla in tam ležala dolgih 10 minut. Potem sem se udarila po glavi: A mi je treba?
Samozavestno sem vstala in odkorakala iz spalnice.
Rezultati:
Hana se je še večkrat zbudila, se usedla in mirno zaspala nazaj. Ko je ob štirih ponoči zajokala, sem jo podojila in je spala do sedmih zjutraj.
Prej pa se mi je zbujala skoraj na dve uri!!!!Spala pa je valjda pri nama.


Danes:
D@ISY ponavlja vajo. In se prepručuje; sita je, previta je...

Bravo mami! Imaš pa močen karakter! :bravo::bravo::bravo::bravo::bravo::bravo:

To, D@isy, tako se dela. Mala bo že spoznala, kdo je bolj trmast in ti se boš tudi utrdila. Ne veš kolikokrat se meni enostavno ne da niti obrnit, ko slišim cmihanje,ker vem, da bo itak utihnil,ker se jaz ne bom zmenila zanj. Prej včasih pa sem za vsako smrkanje letala sem in tja.

Želim ti, da bi bilo podobnih noči čimmanj in da bi trma spoznala še večjo trmo!:miska:

Ojej.A takle ste mel preje?Kaj si mogla velikokrat k njej?
Naša nič ne joka, le v špampek jo dam pa zaspi.
Ampak ko je mela 3 dan malo vročine od zobkov, in je stokala, sem tko letala, malodane da nisem zrave posteljice kampirala.

No ampak očitno si mela prav, če si ugotovila, da le izsiljuje.:zmeden:
Ja želim vama, da se kar najhitreje navadita spati!!!:bravo::bravo::bravo:


papa in mirne noči9nebesa9nebesa9nebesa

Zdaj lahko deklica tudi brez dude zaspi, ker jih od ihte zmeče dol:)-...

uuuauuu,
ti pa znaš:bravo::bravo:
kar tako naprej, to pa je res karakter,
bomo morali poskusit še pr nas, pa:( nismo tako vztrajni,
ga raje k sebi vzamem, sem prevelik zaspanec:grrr:
jezna sama nase:((

veliko uspehov in:bravo::bravo::bravo:
lp

:bravo::bravo:
Jaz nisem pri prvih zdržala sam mogla koj letet, pri Niku pa se tega kar načeloma držim, čeprav je še majhen.
:bravo::bravo: vso srečo danes

Mi pa je ena gospa govorila da je ona pustila punčko prav tako jokat in je reva jokala skoraj 1 uro, ko pa le ni nehala jokat sta jo šla z možem pogledat in je imela punčka glavo zataknjeno v prečke posteljice Zato punce ko kupujete posteljico vedno poglejte da so prečke na ograjici narazen max 10 cm in nič več ker drugače ni dobr.

Saj bo, boš videla, da bo.:) Pa misli na to, kako luštno je ponoči spat, ne da bi se skoz zbujala. 9nebesa
Bom mislila nate.:):):)

Hvala, Gina.
Res se mi zdi, da je bilo dovolj osem mesecev ustrezanja. Zadnje mesece se je ponoči dojila na dve uri ali manj.
OK, saj sem doma zaradi nje, sem si mislila. In tudi smilila se mi je, ker jo je črvičilo in se je z jokom zbudila. Ko je pocizala, se je pomirila in zaninala nazaj.
Začelo me je motiti, da je včasih povlekla samo dvakrat, pa se je pomirila...

Evo, zdaj je mir in spi na trebuhu, s pokrčenimi nogami in rito gor...:).
Lumpa mala naša;).

:bravo::bravo::bravo::bravo::bravo::bravo::bravo::bravo::bravo::bravo::bravo: Če je otrok sit, suh, ga nič ne boli nima razloga za jok in naj spi.

Kle sem vas čakala, punce!;)
Hvala, da mi date prav. Moje samozavest ob vas raste! Zlate ste!
Yessssssss!:bravo:

Bravo, mami!!! Te Hane pa res znajo, jaz sem danes tudi že takole :grrr: izgledala...

Čestitam mamici za trdno voljo! Jaz je namreč nimam, pa tudi zaradi sosedov si ne upam:hudicek:

U super,pokaži Hani kdo je bolj trmast...da ti ne bo treba 10 minut ležat pod posteljo...;)

:bravo:D@ISY :bravo:
Točno tako prakticiram jaz zadnje dni in res znajo tile naši mali fejst sprobavati kdo je močnejši.
Le glej, da ne boš spet popustila. Jaz sem to vajo morala ponoviti večkrat, tokrat pa bom tudi jaz vztrajala.
Lp:miska:

Draga Daisy, tudi jaz sem dala to pri moji punčki skozi, ravno , ko je bila stara pribl. 8 mesecev. Ampak se je splačalo, ker ti malčki ful vedo, da mamice kar čakamo na njihov alarm, pa smo tam, potem pa se to samo stopnjuje. Tudi jaz sem jo pustila pojokati, s tem da sem jo šla vmes prekontrolirat po sistemu 5-10-15 minut, in že tretji večer ni bilo nobenih težav več. Se je pa podobna situacija ponovila sedaj med prazniki, ko sva s tamalo nekajkrat skupaj zaspali čez dan v dnevni sobi, pa je bil že cirkus ponoči. Samo zdaj že točno ve, da če se jaz nekaj odločim, bom pri tem vztrajala in ona toliko hitreje popusti. Ja, so prefrigani, da ni kej.Vztrajaj, bolje, da sedaj rešiš te "težavice", saj večji kot je otrok, težje je, vsaj tako se mi zdi.

Vam nisem omenila, da sem pred uvedbo režima spila pivo...:)-

daj povej daisy kolk časa že tole prakticiraš?? in kakšen je napredek...
mi smo že nekajkrat začeli in nismo bili vztrajni, tako da smo spet na istem - enkrat se vdam jaz, drugič očka :zmeden:...
ampak danes je za mano čist nora noč - je spala pri meni, ampak ves čas zbujanje, stokanje, premetavanje.. zgleda da res rabi mojo doslednost, da jo pač pustim v posteljici in jo hodim pač tolažit, ampak ven je ne vzamem.. Sem se odločila, da danes bomo vztrajni in ne bomo odnehali dokler ne bo spala - ne gre drugač, ker jest ne morem več...

pivo pa sploh ni slaba ideja :zmeden2:.. morda mi pomaga pri vztrajnosti :ups:

bini,
začeli smo pred petimi dnevi z dnevnim spanjem. Ko se je napila pri meni, sem jo položila v njeno posteljo. Enostavno me je bilo strah, da pade z zakonske, ker se kobaca, pa še potihem se zbudi, da je alarm ne zazna...
Nato je imela vročino, ker ji je nagajal zob in sva jo imela spet pri sebi, da se je crkljala. Ampak samo eno noč. Potem mi je kapnilo:zmeden2:, da bo skoz neki: zrasti ji mora še 18 zob, pa razne bolezni.... Temu ne bo nikoli konca....
Prizam, da jo kar pogrešava, ko je ni pri nama:ups:.

Danes ponoči se je zbudila šele 4.20. Pocizala je in ostala do devetih pri nama. Po drugem tednu bo do zjutraj spala v svoji posteljici - UPAVA.:)-

Pol pa dans spij še en pir - za pogum...

A za nagrado? Sej, ga bo tudi Hana deležna - za pogum, preko joške :)-

Ojoj, D@isi, ti pa znaš napisat, ha, ha. Ful sem se smejala, čeprav vem, da takrat niti malo ni smešno. Jaz tudi Tiborja kdaj pogrešam ob sebi, samo ko pomislim, kaj vse bi to za seboj potegnilo... Ne, hvala, kar naj sladko spančka, pa jaz tudi.
V glavnem, čestitam za vzrajnost ob vsem hudem. Treba je spati, organizem to potrebuje. Tako otrokov kot mamičin.

ja, tud pri nas bo treba začet bolj neusmiljeno..
povej mi kolk časa pa Hana vztraja?? ker naša se po ta novem vsede in joka - men se valjda smili in jo hodim na 10 minut tolažit - a ti jo pustiš kar do konca jokat?? ker naša tako rine po posteljci kot kak krt :zmeden:... ampak da pa ne bi šla pogledat, me je pa kar strah, da se kaj zgodi....
pri nas bo tole res nujno, ker tud spanje v najini postelji nič ne pomaga.. pa zmerej se vprašam 'kaj pa če je tud to zaman?' .. ampak če ne bomo poskusli ne mormo vedt..
srečno tud to noč!