Ne vem kam naj vtaknem to temo...drugače pa-moderatorji prestavite me!
Kako naj začnem?
Gre za mojega ožjega sorodnika,le-ta ima probleme z navezovanjem stikov,skratka opazila sem,da
se boji ljudi.Ne hodi v trgovino(razen,če je res nujno),ne hodi nikamor med ljudi.
Vedno najde nekoga,da ga pošlje po določeno stvar-vedno z izgovorom,da on že nima časa ker dela...
Še huje je,če ga kdo ogovori.Takrat postane rdeč in sploh ne ve kaj bi.
Sedaj je našel rešitev v alkoholu,ko je po domače povedano pijan kot klada mu je ravno za cel svet
in takrat lahko normalno funkcionira(se pogovarja...)Začelo me je skrbeti,ker je alkohol prisoten že skoraj vsak dan,pojavile pa so se tudi čudne misli o"zapuščanju"tega sveta!Večkrat sem ga prosila,da naj se spravi k sebi,večkrat sem mu ponudila pomoč(psihoterapevt,psihiater)ampak nič od nič!
Tako sem jezna nanj,da bi ga kar...Ne morem več gledat tega propadanja-vem,da tudi njemu ni lahko,ker je stalno obremenjen z
nekimi idejami(da bo zafarbou,da mu je bivša živlčjenje uničla...)Star je pa 22 let,ja pred njim je še celo življenje..
Drage moje kako naj mu pomagam?

Taprvo naj dobi zaupanje vate, nato postopaj dalje. Spelji ga na pot, katera mu je prej ugajala. Vložit  je treba veliko truda, potrpljenja....sploh, če je v alkoholu, odklanja kakršnokoli pomoč.

Ja težko je,on kar pravi,da bo-da je to normalno sam ni!!
Ma saj ga probavam na vse načine,no zdaj mi je zaupal kar nekaj stvari...
počasi mi mogoče uspe.

Se pravi, da je nekako prvi korak že narejen, malo ti pa le zaupa.
Zdaj pa dalje.

ja to so danšnji fanti, ki cele dneve so na internetu in ko je ura za it ven med ljudi je kaput.  taki ne najdejo niti punce niti kolege, ker so enostavno za nič...vedno več takšnih je, vsaj tako vidim jaz... da ne govorimo o otrocih, zdej po ulicah uvsaj pri meni ne vidiš skoraj več otrok da bi se igrali, vsi so doma za tv al computer al igrice, brez veze vse skupaj..

aja še nasvet sem pozabila, pa peljiga ti malo ven, naj gre s tabo v trgovino, na sprehod na plažo zdej ko je že toplo, na pijačo v kafič kjer je dosti mačkkkk.

malo ga porini ti v ta bolan svet

Kot najprej te pohvalim, da pomagaš sorodniku, da se postavi na noge.
Kot drugo pa lahko rečem, da je doživljanje tega, kar doživlja tvoj
sorodnik zelo hudo. Škoda pa, da je zavrnil psihoterapevtsko pomoč, ker res pomaga,
vendar na daljši rok.
To, da ga pa po mnenju nekoga porineš v realni svet nima smisla, ker ti ne bo več niti zaupal, ampak se bo še bolj nezaupno zaprl v svoj svet.
Predvsem je pomemben pogovor, pogovor in še enkrat pogovor.
On mora oddati tisto, kar ga teži.
Fajn bi bilo tudi pokukati v njegovo otroštvo, namreč starši so nas dostikrat vzgajali z besedami,
- poglej se, kakšen pa si
- kaj si bodo pa drugi mislili o tebi
- ja kaj bo pa sosed rekel,
- če boš tak, te ne bo nobena marala itd.....
Potem pa pridejo še druge težave kot so, da ga zapusti partner ali kakšni drugi stresni dogodki in mera je polna. V bistvu je to le potrditev, kar so nam vtepli v glavo starši.
Enostavno se človek počuti neustreznega na tem svetu. In alkohol je sprostitev. Žal slaba.
Odvisno je pa seveda od osebe, kako je občutljiva na besede, nekdo jih enostavno vrže čez ramo, nekateri smo bolj občutljivi.

Nisem  psiholog, sem le oseba, ki je imela te težave in moram reči, da mi je  pomagal pogovor z osebo, ki sem ji zaupala, vendar sem se vseeno odločila za psihoterapijo, ki mi je  ogromno pomagala. Jaz sem namreč imela največ težav iz otroštva, lahko pa tičijo tudi drugje.

Zato še enkrat polagam na dušo, pogovor, pogovor (predvsem poslušanje človeka in ne vsiljevanje mnenja, naj sam pride do njega) in ne porivanje človeka v zunanji svet. Sprehodi z njim so zelo dobrodošli, mora pridobiti občutek, da je pri tebi varen, da ti lahko zaupa.
Da ste oseba, ki se lahko nasloni nanjo.

Zelo dobrodošlo bi bilo poiskati kakšno skupino z istimi problemi. (ne vem če to obstaja za socialno fobijo), kakor npr. anonimni alkoholiki.

Za fanta pa mislim, da je drugače zelo bister, le preveč občutljiv. Nikakor ga pa ne grajajte. Vendar pa
delajte z njim po svojih občutkih, saj ga najbolje poznate. 

Če boste želeli še kaj vprašati, bom poskušala odgovoriti, če bo v moji moči.

Držim pesti, da vama uspe. Srečno!