Moja situacija je taka,doma imam 4letno punco in 4mesecev staro dojenčko.Danes sem naredila test in je bil pozitiven-šok.Sploh nevem kaj naj
naredim.A je bila katera v podobni situaciji?Rada bi imela še enega otroka,sam nevem kaj naj naredim,ko bom rodila bo imela ta druga 1 leto,
prosim za kakšen nasvet.Doma imam vse poštimano,imava svojo hišo in živiva sama z otroci.

 čestitke... če si ga želita je prišel kot naročen.
rabila boš malce pomoči, varstva, ko boš npr. kopala otroke, peljala na sprehod, odpravljala spat, meni je prav prišla mama, predvsem pri kuhanju in sprehajanju... ... ko bo organizacija stekla pa ni panike...
upam, da je na razpolago kakšna babica, tašča, otroke v vrtec in ti boš doma z novim članom...

_____________________________

polona 5.4.2007, 55 cm 3900 g
vili 19.10.2008, 57 cm, 3910 g

bila bi neustavljiva, če bi lahko začela....

Super, sem bo šlo. Nosečnost in prvo leto pol bo ful naporno, pol pa vedno manj, ker je mala razlika in se bodo lepo zaigrale skupaj. Če imaš kakšno pomoč, je super.

Sta predhodnici že vse bistveno napisali.

Tudi pri nas je razlika med dvema otrokoma tako majhna. Ob pomoči partnerja in 'babi servisa' se stvari dajo organizirat.

Najtežje ti bo zadnje dneve nosečnosti in prve tedne z dojenčkom. Večji, ko bodo otroci, lažje bo. 

Meni se pa to ne zdi tako super.
Ne predstavljam si imeti tako majhno razliko med otrokoma.

Ampak zdaj kar je je. Saj se preživi.

Saj sem vesela,samo me je strah ali bom zmogla,za varstvo je tako ta večja je v vrtcu,ta malo sem tudi že vpisala za drugo leto,
samo nevem ali bom dobila varstvo,tašča stanuje 10 km stran,je super ženska,samo na vsake toliko je bolna.Hvala za čestitke.

jz imam 6-mes. princesko,in sm imela v planu kmalu delat na drugemu otročku,ampak sm si premislila,bova raj še  počakala eno leto pol pa v akcijo,se mi zdi to full naporn tkole doma imet dva majčkena,čeprav je pa lepo videt....
vseeno čestitke,sej bo šlo

Čestitke!!!! Tudi sama premišljujem o tem, bi al ne bi, pa ne vem no... se mi zdi še prezgodaj, glede na to, da  še 5 mesecev nima.

imam prijateljico, ki je rodila lansko leto maja dvojčke, da čudovita fantka. prejšnji mesec pa je rodila punčko. naporno sicer je, a kjer je volja je tudi pot


_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Super pravim sam z vidika otrok. S svojega vidika bi rekla groza! Res je naporno in če bi gledala sam kok bo meni lažje, bi imela večjo razliko. Z vidika otrok je pa super, ker so skoraj vrstniki. Jaz imam razliko 26m pa se že skupaj zaigrata. Z vsakim dnem so starejši in vsak dan je lažje. 

jaz imam zadnje tri 4,5leta,18m in 6 m,sta tudi 12,5m razlike...pa ni hudo...je prav lepo gledat kako se igrajo in cartajo...malo se je treba prilagodit pa gre vse...pa čestitam


_____________________________

...točka moči je v sedanjem trenutku...

Kaj lahko narediš? Ali obdržiš otroka, ali narediš splav, druge možnosti ni. Kako bi se počutila v slednjem primeru? Tu najdeš pravi odgovor.

Prijateljica je imela podobno kot ti, na začetku oz. prve mesece je bilo naporno, danes pa je najmlajši star skoraj tri leta in se imajo super. Tko da kar pogumno.

Pa čestitke za nosečnost, naj poteka brez zapletov in želim ti eno zdravo, pridno dete.

_____________________________

**************************************
Bodite prijazni z vašimi otroki,
kajti oni so tisti,ki vam
bodo izbrali doma za ostarele

**************************************

Čestitke....Še moja izkušnja. Drugič sem zanosila, ko je bila hčerkica stara 6 mesecev. Sva bila tudi malo šokirana, a sva preživela. Torej je razlika med njima 15 mesecev.

Na začetku je bilo kar naporno. Včasih se je zgodilo da sem ta starejšo hranila po žlički in malega  hkrati dojila, oba sta bila v plenicah, torej je bilo treba malo in veliko ritko previjat, sta oba hkrati jokala in zahtevala kaj od mene. Ampak k sreči mi je sem in tja lahko na pomoč priskočila tašča.(sicer živi 75 km stran) 

Takrat sem bila še absolventka, pa mi je kljub dvema malima, sicer z občasno pomočjo starih staršev (predvsem varovanje otrok) uspelo opraviti vse izpite in diplomirati. Preživeli smo pa tudi s samo moževo plačo.

Danes sta stara 6 in 5 let (sine) in se res skupaj igrata, zabavata...tako da zdaj ko bom tretjič rodila mislim, da bo precej lažje.
Mogoče si ti zdi hudo, pa se sprašuješ kaj bodo drugi rekli, ampak ne oziraj se na to in jaz bi se na tvojem mestu otročka veselila.

_____________________________

May you be strainghtened by yesterday¨s rain, walk straight in tommorow¨s wind and cherish each moment of the sun today.

Jaz imam doma 5-letnika, sem v 6. mesecu nosečnosti in že razmišljam o tem, da ko bo mali star kakšne 3 mesece, da bi začeli delati še na enem otroku. Že po prvem sva želela imeti zelo majhno razliko, pa pač ni uspelo, tako da upam, da nama v tretje bo. Vem, da bo naporno, ampak čez kakšno leto pa že zelo luštno.

Anonimna, glede na to, da imaš pa starejši punčki obe v vrtcu (oz. takrat že bosta), pa mislim, da bo sploh lažje, boš vsaj dopoldan sama z dojenčkom.

_____________________________

V meni živi vitka ženska, ki bi rada prišla na površje. Običajno to kozo lahko utišam samo s piškoti.

Hvala vsem za spodbudne besede,tko da sem se mal že pomirila oz.sprijaznila.Saj vem da bo na začetku zelo naporno,ampak bo pol
lušno.

Sama imam doma 14m staro punčko in oktobra se nam pridruži še en član. Prvič sva se z možem zellloooo matrala da sem zanosila. Smo že nekako računali da ne bo šlo po naravni poti. No pa je po ne vem kolkih poskusih uspelo s hormonsko terapijo. Ko je imela dojenčica 6m pa presenečenje. Zanosila brez problema,kot strela z jasnega je prišlo. Vedno sem si želela imet otroke z majhno starostno razliko, ampak ko sem prišla na to me je mal zagrabila panika. Nosečnost je veliko bolj naporna kot prvič. Muka mi je bilo prve mesece zaradi slabosti....otrok te pa potrebuje ne glede na vse- če rezumeš kaj hočem povedat. Pa smo dali skozi. Malo je hudo tud tele zadnje tedne. Hči je ravno dobro shodila, pa zelo živahna je...Jaz pa vtrujena, z otečenimi nogami, cela zadihana in zasopla ... Kaj me čaka po porodu!? Bo naporno,ampak se kljub temu zelooooo veselim. Otroci tako hitro rastejo, čas beži in ostajajo samo spomini.
Kar pogumno mami!!!!