No, tudi mi smo našega 20-mesečnika dali s 1.9. v vrtec. In nimamo nobenih težav, kot jih opisujete tukaj, kajti smrkavček je od prvega dne zelo rad v vrtcu. Ko ga je ati v petek peljal, je takoj stekel v igralnico med otroke in ga sploh ni več "šmirglal", tako da je po 15ih minutah šel. In zdaj ga sploh ne uvajamo več, ampak je v vrtcu sam. Mož še včasih skoči pogledat, a je vse ok. Sploh se ne zmeni zanj. V glavnem, uživa, lepo je (kar doma ne), sam zaspi (kar doma ne). Ko pridemo ponj, se celo buni.

In zakaj vse to pišem? Ker že dlje časa ugotavljam, da je naš mali popolnoma prilagodljiv. Nobenega se ne boji, k vsakemu gre brez težav in v sekundi pozabi na naju. Če je s kom drugim (dedijem, babi, tudi tujci ...), sploh noče k meni in se tuli. Saj vem, da je super, ker je tako družaben, a po drugi strani sem pa kar malo ljubosumna in v dvomih. A mu pri nama ni všeč? Otročja sem, a se sprašujem, a naju nima rad, se dolgočasi ...?
Ko sva skupaj, se imava lepo in mi deli ljubčke in je moj moj itd., a ko smo v družbi, me sploh ne opazi in so vsi drugi bolj pomembni in zanimivi. Enako je v vrtcu. V trenutku se je vživel in naju, kot da ni.
Saj vem, da vidim težave, kjer jih ni.

_____________________________

Letos pa bo!

Pozdravljena!
Tudi jaz imam včasih podobne dvome kot ti.
Moja deklica, ki je stara dve leti me včasih dobesedno ignorira, kljub temu, da je sicer zelo navezana name.

Trenutno ima obdobje sramu, a kljub temu, če ji kdo namigne bi kar z njim šla. Potem, ko je ne pustim pa v jok.

Včasih me pa res prav malo skrbi...
Je pa res, da je to le včasih, saj se sicer zeloooooooo crtava

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Fino, enkratno.

Samo nečesa se boj. Da ne bi s kom kar šel, glede na to, da nima strahu pred tujci. Nauči ga, razloži, prepovej.

Morda na videz kruto svarilo, vendar - tudi v Slo kradejo otroke. 

Kepa* nič se ne sekiraj, da je tvoj sonček takšen. Naš ta večji je še vedno takšen, pa je star že 5,5 let. Je pa res, da vedno veva, kje je in s kom se pogovarja oz. sva vedno zraven. Ga pa pustiva, da se sam "zorganizira". Tako se z vsemi(odraslimi in malčki) vse zmeni, da ga je prav lušno poslušat.

Pa zaradi tega nisem nikoli imela občutka, da naju ima zaradi tega manj rad ali da se z nama dologočasi. Je pač bolj odprt človeček, zelo komunikativen, saj to ni nič narobe. Mu bo še v življenju prav prišlo.

Bodi srečna, da se znajde, da se zna zaposliti tudi z drugimi, saj konec koncev je to tudi namen in socializacija otročka.

Tvoj otrok je - kot si sama ugotovila - precej družaben otrok in družba enih in istih ljudi (beri: ti, ati, babi, dedi...) je prijetna, ampak ni nič novega, nič zanimiva... Sedaj pa si predstavljaj, da si v fazi, ko te vse zanima, ker ugotavljaš koliko super stvari je na svetu za katere ne veš, pa želiš raziskati, spoznati druge otroke, se z njimi igrati, tvoja mama pa se "sekira" če se z njo nimaš več lepo... Otroku bo vedno najlepše pri mami - mame so le mame, zlasti ko gre kaj narobe, ampak moraš se zavedati, da se mu svet zdaj razširja, da domače igračke niso več zanimive, domače risanke je videl že tisočkrat, vso lubje na drevesih pred blokom/hišo je že neštetokrat pretipal in okolico pozna... Otroke najbolj pritegne nekaj novega in zato se ne sekiraj, če otroka takoj pritegne igra v vrtcu in se te ne drži ves čas za kiklo... Rajši bodi vesela, da nimate problemov z uvajanjem, da ne joka ko te ni ob njem, da uživa v družbi vrstnikov in se ima fajn... Kaj ni to super? Vzgojiteljice imajo na zalogi veliko več pesmic, igrač, dejavnosti.. kot me mamice. Jaz priznam, da sama včasih več ne vem, kaj naj si še zmislim, da mu bo zanimivo in se mi zdi, da mu "nisem več dovolj"...

Cartajta pa se doma, ko pride iz vrtca ali pred spanjem...

P.S.: Čakaj, da pride obdobje, ko ne bo hotel domov in se bo oklepal vzgojiteljice in ji dajal ljubčke... Potem te bo šele "razjedalo" od ljubosumnja, ko boš tuhtala če ima vzgojiteljico raje kot tebe...

< Sporočilo je popravil bobek05 -- 5.9.2006 23:26:37 >

_____________________________

Najin sonček Anej se je rodil 16.6.2005.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Tudi mi imamo enega tudi enega takega smrkavčka doma, ki je mamico po dveh minutak v vrtcu (prvi dan) poslal v službo , nato pa tulil, ko je moral popoldne domov.

Mene pa bolj skrbi, ker vsem tako hitro zaupa. Saj, če so ljudje tega vredni, je vse OK, a me je vsakič groza, ko mi v trgovini švigne za polico in pomislim, da spet koga ogovarja. Potem ga pa marsikdo vpraša: A bi šel ti mal z mano? in meni rata mal vroče, ker naš ga potem prime za roka in pravi No, pa pejva!

Moj je tudi takšen. Od prvega dne ko je prestopil pragi igralnice je tam kot doma, nikoli nobenega joka ali kakšnega izsiljevanja. Nima težav pri navezovanju stikov, v glavnem je eno malo družabno bitje.
Sprejmi ga takega kot je in uživaj v tem kajti marsikatera mamica bi z veseljem uvajanje zamenjala za tako prilagodljivost kot pa za jok. Uživajta in bodi vesela.