ko berem porodne izkusnje noseck se sprasujem, zakaj imajo ene hude porodne izkusnje, ene pa ravno nasprotno. Kaj je "recept" za hiter porod brez kakih komplikacij?
:kuza:

Zato, ker smo si ljudje različni.
Recepta ni, pomagalo bo pa ziher, če boš mirna in čimbolj sproščena.

:zmeden2:Mislim, da ni recepta. Ženske smo si tako različne med seboje. Celo dva poroda pri isti ženski se zelo pogosto razlikujeta med seboj.
Pravijo, da se je fajn v nosečnosti velliko gibat. Sprehajat. Ne pretiravat, ampak vsakodnevno gibanje. Nosečnost ni bolezen, zato lahko skoraj vse normalno delaš...no, tiste, ki prestajajo nosečnost brez komplikacij. Veliko jih je, ki morajo počivat.
Jaz sem rodila v eni uri, veliko sem se gibala, sprehajal, nisem pa smela kaj dvigovat, perila obešat...torej sem se tudi pazila,zredila 20 kg...tako da...ni recepta po moje:zmeden2:

Recepta ni!!! Ne moreš nič naresti da bi spremenila potek poroda. Ok lahko si fizično aktivna in s kondicijo ti je mogoče malenkost lažje, pa razne masaže presredka... čeprav je to kot s strijami.. a jih maš al ne... pa ok keglove vaje.

Bistvo je samo... da si do poroda čimbolj sproščena, da ne paničariš, da imaš pač optimističen pogled na porod. Da imaš podporo partnerja, da se skupaj lepo pripravita na to. Pa da ne pričakuješ preveč....

Tam pač moraš pustiti stvari babcam, saj so izkušene in ti bodo pomagale kakor bodo znale in mogle.... res so super in dejstvo je.... porod je tak kot če greš k zobarju... najprej te je strah, pol te boli, pol pa pozabiš nanj ob prvi tortici.... a to ti je isto.... boli mal dlje, ampak tortica ki te čaka je pa sladka in mehka in mnjami.

Pa še nekaj je.... moj porod, ki se meni ne zdi nič posebnega, bi morda kakšni bil ful kriza in ojoj.... pač smo različne.

Saj res, to o obešanju perila. Še nikjer nisem zasledila tega pri nosečnicah, pa toliko je kompliciranja. A niso nobeni rekli, da se tega ne sme početi, da se ne sme tako stegovati, ker nastane prostor, da s eotročku lahko popkovnica takrat navije okoli telesa. Meni so tako rekli.
Glede poroda pa po moje tudi ni pravila.

Jaz mislim, da če boš šla rodit z mislijo:joj kako me bo bolelo-te ziher bo!Mislim, da je najboljse cim bolj pozitivno mislit in studirat, še malo pa bo moj baby tu.V materinski soli so nam rekli-veseli se vsakega popadka posebej!Pravil pa ziher ni!:)

Veliko mojih kolegic je že rodilo (nekatere celo že večkrat) in jaz (prvič noseča) sem jih seveda vse izprašala: kako, kaj, zakaj, je bilo hudo, ni bilo)...
Od sedmih kolegic so štiri rekle "no ja, saj je bolelo, ni pa bilo grozno", ena je rodila za šalo "pri zobarju je huje", dve sta pa skoraj zblazneli "od sedaj naprej seksamo le še z dvemi kondomi naenkrat" Pri vsem tem je hecno, ker sta se pritožili tisti dve, ki sta se skozi življenje zdeli najbolj "trdoživi", za šalo je pa rodila kolegica, ki so jo bolele že luknje v nogavicah in se je stalno pritoževala nad svojim zdravjem in bolečinami v delih telesa, za katere sploh ne veš da obstajajo!
Skratka, očitno res ni pravil!
Mene je na momente strah kot psa (kadar kaj neprijetnega slišim ali preberem), večino cajta si pa mislim " kaj če me bit strah, saj itak nimam pojma kako bo dejansko zgledalo!"
P.

Se strinjam, da smo si v prvi vrsti različne.....

Na drugo mesto pa bi vsekakor dala PSIHIČNO pripravo - priporočam knjigo IZZIV PORODA in od Ajre Miške - mislim da je naslov Devet stopnic...:)

LP

rodila sm trikrat porod je trajal vedno manj kot 10 min. in kadar sm šla v porodno zmeraj je bil strah zelo,zelo prisoten.
Danes pa lahko rečem da je rodit mala šala:)-

Meni se zdi, da je bolje, da te je strah. Mene namreč ni bilo čisto nič, potem ko sem skoraj 3 dni preležala v porodni, se me je pa že panika lotevala. Pri meni je namreč vedno tako, da se zgodi prav nasprotno, kot pričakujem. Škoda, da me ni bilo strah...

Najbolje je biti potiziven in se nekako prepustiti, saj ko si enkrat noseč morš rodit, ni druge. Strah gor dol.Tudi jaz si nisem mogla predstavljat kako bom lahko dete spravla ven iz sebe. Bila sem celo nosečnost aktivna, tako kot vedno. Nisem imela nobenih problemov v nosečnosti. Vedela sem da, me bolečine ne spravi iz tira kar tako, tako da sem nekje globoko v sebi mislila, da ne bo take sile. Ampak tega ne moreš vedno izbrati.Včasih se pač zgodi, da ima otrok ovito popkovino. Zgodi se, da se porod ne sproži sam, pa če si še tako želiš. Zgodi se, da zelo težko rodiš. In zgodilo se mi je.
Ampak še vedno pa nekako živim v upanju, da se prihodnjič dete ne bo zataknilo. Da ne bo treba roditi tako na silo. Da se otrok ne bo pokakal v meni. In kljub mučenju ki sem ga dala skozi, mi je porod izziv.

Se strinjam s predhodnicami : pravil ni, pri vsaki je drugače, najbolj pomembna pa je psihična priprava na porod. Mene je bilo še pred nosečnostjo tako strah poroda, da sploh nisem vedela, če si res tako zelo želim otrok. No, želja je bila vedno večja, strah pa manjši.

Na porod sem bila naročena, tako da sem en teden vedela, kdaj bom rodila, tja sem šla nasmejana in dobre volje. Moj oče me je gledal češ " a ti sploh veš kaj se dogaja, da nisi malo zadeta?!"

Med porodom, ko je bilo hudo, me je pa med popadki gor držala misel, da mi je z vsakim popadkom, ki ga dm skozi do konca ostal eden manj.

Po porodu sem rekla, da bom še imela otroke!