Evo pa še moja porodna izkušnja (hvala AnčaBanča za spodbudo)
Zelo dolgo sem razmišljala, ali sploh napišem tole ali ne :zmeden: ne bi rada nobene bodoče mamice prestrašila, ne bi pa rada, da kakšna naredi isto napako kot sem jo jaz.
Večkrat bom poudarila, da je POPADEK TVOJ PRIJATELJ in NE SOVRAŽNIK :bravo:
Skratka, ob 4ih zjuraj se je začelo...na 15 minut na 13 minut...in vse tako do osme ure, ko so bili popadki že na celih 6 minut. Vmes sem dobila sms od Pupe25, da gre v porodnišnico (:)- kot sva se zmenili :)-)
Na žalost (ali na srečo) je bil v sprejemni nek novi mladi zdravnik, ki ni točno vedel, kaj bi naredil z mano. Boleči popadki na 6 minut, odprta samo 1 cm :zmeden:
OKej, me sprejmejo (sicer ne vem, zakaj vprašanje, kaj si želim...it domov al ostat tam :zmeden: ), po vseh klistirjih in teh stvareh, se je začelo čakanje. Moj dragi je šel vmes domov zrihtat najinega psa (to mi je bila največja skrb :)- ), jaz sem pa obležala v porodni sobi št. 3, roza barve, z žogami v kotu in muziko...vsak popadek sem prepela: "Jooouu to je tvoja bejba nisem veduuu...bodi moja Lolita...jest sem jo pa cel večer že gleduuuuu..." :)- :)- (hvala Jan in 6Pack)
Zdelo se mi je, da sem že celo večnost tam notri...pa roza zavese, pa roza stene, pa zelena pa modra pa rumena žoga....uuuuuu...odprta pa samo 3cm :(
Ob 15ih (ja 6 ur kasneje!!) so se odločili, da mi predrejo mehur...eno uro kasneje sem bila (kljub počenem mehurju) odprta samo 6cm...pa so me mal "na roke" odpiral :grrr:, pa dobila sem umetne popadke in pol se je začelo....pa "Lolita gor pa Lolita dol" Bolj je bolelo, bolj sem tulila....hvala bogu za žoge, ki so se izkazale za krasne pomočnice pri popadkih.
Okej, ne vem čist točno, kdaj sem bila spet na postelji...s kisikovo masko v roki...z dvojno dozo droge v žili....pa še sem tulila :(( sicer tega "tazadetega" dela se ne spomnim ravno najbolje, ampak vse je blo tko hudo....babica Mateja je bila ZLATA in je vse naredila, da bi mi olajšala bolečine.
Nihče ni točno vedel, zakaj se mi tresejo noge...kasneje sem ugotovila, da je bil to adrenalin, ki se mi je sprostil zaradi mojega strahu...ko je prišla babica Jožica, se je začelo....popadki so bili vedno hujši...ko bi morala pritisnit, sem otrpnila...tulila in nisem mogla več :(
Potem je prišla anestezistka in mi je dala nekaj, da mi je sprostilo noge (ne EA), pa smo šli od začetka...ko je prišel popadek, ko je imel tamal glavico že pripravljeno, bi morala potisniti...jaz pa ne...in ko se je babica Jožica "razpizdila", da naj ne spreminjam popadka v krik, ampak v potisk, ko se mi je z vso silo vrgla na trebuh, ko je omenila...če pa zdaj ne bo šlo, bomo naredili vakuum...sem potisila...ne vem, kako...težko in v muhkah...potem pa občutek sluzastega in toplega telesca na mojem trebuhu...rodila sem Gašperja. Mojega fantina 9nebesa
Moje "sodelovanje" je prineslo 3cm prerez presredka in 6 šivov in neporod posteljice....k sreči (zopet zadnji trenutek), je posteljica (po pol ure) končno "prilezla" ven.
V celi zgodbi nisem omenila mojega dragega...in to ne zato, ker bi pozabila...enostavno...ne vem...bil je tam in če ga ne bi bilo, bi po mojem še danes rojevala :)- Občutek, da je nekdo, ki te ljubi in ti je vse na Svetu, da je ob tebi, da ti pomaga dihati, da s tabo prepeva "Lolito", da se smeji tvojim butastim stavkom pod vplivom kisika in droge...da enostavno je...HVALA ti dragi :love:
Lahko rečem HVALA babici Jožici, HVALA babici Mateji, ki je naredila cel šiht z mano, HVALA Gašperju, da je prišel na Svet :angel:
Naj omenim še to, da sva s Pupo25 in njeno Karolino "stanovali" v sosednjih sobah in se dnevno srečevali v kopalnici na sredini ;)
Punce...nosečnice...polagam vam na srce...POPADEK JE TVOJ PRIJATELJ!!!
In...ko držiš v rokah to nežno bitje...ko ga gledaš, vonjaš in čutiš...JA!! Še 10x bi se matrala na isti način...za takega otroka sigurno 9nebesa
Le pogumno! (jaz sem ga nekje na poti v porodnišnico izgubila :)- )
Tina in Gašper
