Pzdravljeni
Moja porodna zgodba
29.10 okrog 6 popoldne so se začele bolečine, nekakšno take kot pri menstruaciji. Trebuh je otrdel in je bolelo tam nekje 30-40 sekund ali več, pa je že spet popustilo, tako nekako na 10, 15ali pa 5 minut. Z mojim sva merila čas, ampak je bilo zelo neenakomerno, pa tudi malo čudno. Ni se mi zdelo da so popadki. Za vsak slučaj sem šla pod tuš in se oblekla. Nato pa okoli 20 ure zaboli kot sam vrag. Trebuh je bil trd kot kamen, malčka sem čisto malo čutila. Imela sem občutek da me bo razneslo. Odpravila sva se v P. V p me pregleda vaginalno(odprta 1cm) in pravi naj se kar oblečem v spalno stajco. Nato sledi ctg, ki pokaže otrokove utripe samo 60. Hitro pokliče dežurno zdravnico dr. Bokalovo. Ko pride me da na UZ in še ni minuto držala, že je klicala naj se urgentno pripravijo na cr, saj je mali v nevarnosti. Jaz sem skočila iz mize in z mojim in sestro smo leteli v porodni blok. nekdo je za mano klical če rabim voziček, ampak jaz sem kar sama letela (kljub pasjim bolečinam), pravzaprav se ne spomnim da bi me bolelo, saj mi je v glavi odzvanjal stavek"mali je v nevarnosti". Sama sem skočila na operacijsko mizo in porem se je dogajalo z svetlobno hitrostjo. Minuto po tistem ko sem skočila na mizo sem že spala. Nato mi je naslednji dan Bokalova povedala kaj se je dogajalo, saj je rekla da v vsej svoji karieri še ni hitreje naredila CR. Namreč od zareza do takrat ko je malčka potegnila ven je porabila 3 minute.
V tem času je bila že pripravljena ekipa pediatrov, ki so Aljaža oživljali, saj so ga ven potegnili bledega, ohlapnega in brez utipa. Oživeli so ga v 3 minutah, po 5 minutah pa stabilizirali in odpeljali na intenzivno nego na opazovanje. Po nekaj časa je imel možgabske krče, zato so ga začeli ohlajati in mu dajati zdravila proti krčem, vendar so se po 24 urah ponovili(sicer krajši) in so povečali dozo zdravil. Nato pa je bil vseskozi stabilen. Nihče mi ni znal povedat kaj bi bilo lahko okvarjeno, le čakali smo lahko da mine prvih 72 ur in držali pesti da se krči ne ponovijo. Nato je mali začel okrevati. Tri dni je bil v umetni komi in smo ga lahko samo gledali, nato pa je počasi prišel k sebi. V glavnem na kratko:
pred odhodom domov so ga peljali na magnetno resonanco, ki je pokazala da ni okvar in pregled nevrologa, ki je ugotovil malce slabši mišični tonus, ki pa se ga v razvojni ambulanti in s pravilnim handlingom da popraviti. Tako to je na kratko vse. Skratka še vedno bo pod nadzorom.
Kaj pa se je dogajalo z menoj pa veste in še vedno hodi za menoj. Hvala bogu in angelom da se je tako končalo, saj bi bilo lahko katastrofalno tako zame in otroka, saj sem imela redko odluščenje posteljice, ki je krvavela znotraj maternice, brez zunanjih znakov poroda. Če ne bi pravočasno prišla bi lahko jaz izkrvavela in mali bi se rodil mrtvorojen. Verjamem da je moj zlati ati bedel nad nama in naju čuval, saj sem zjutraj prižgala na njegovem grobu svečko angelčka (običajno takšnih sveč ne kupujem).
Tako to je to in upam da bo moja zgodba komu pomagala, da pravočasno pride. Poleg tega pa velja največja pohvala dr. Bokalovi in vsej operacijski ekipi za takšno urgentno ukrepanje. Hvala tudi pediatrinji dr. Andreji Pogorelc Erjavec in ekipi sester, ki so oživeli mojega sončka in zelo lepo skrbeli zanj. Hvala tudi osebju na oddelku A intenzivne nege, ki so mi zelo pomagali olajšati bolečino ob tem dogodku. In hvala tebi Nija, ki si mi nudila tolažbo in me vzpodbujala. Res sem vesela in srečna da se je tako končalo kot se je. 

Sonček5

Joj res žalostna zgodba s srečnim koncem, držim pesti da bo z malim fantkom vse v redu, vi pa se sedaj lepo cartajte in želim vam vse dobro!

Uh, še dobro, da ste tako hitro ukrepali...

Lepo se crkljajte!

Joj, sem vesela zate in za tvojega sinčka, da se je vse izteklo tako kot se mora.

me veseli, da se je vse dobro izšlo ... dr. Bokalova je tudi moja G., vesela sem da ti je pomagala na tej poti 

Samo da se je vse izšlo vredu

Čestitke za .....pravi borec in pogumna mami in oči.

res te je angelček čuval...samo da je z Aljažem vse OK,

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

sreča v nesreči.hvalabogu se je vse pozitivno končalo.
Čestitke za ves tvoj pogumin za rojstvo tvojega deteta.

ČESTITAM IZ SRCA!!!

Čestitke!!!
Lepo da vse lepo se končalo!!!

_____________________________

http://bubacka-stella.moj-album.com/
Imam dve sončici Stello in Evo!!!
04.12.2006, 3080 kg, dolga 51 cm, glavica 33
25.11.2009, 3140 kg, dolga 51 cm, glavica 33

kr jokam in jokam... vesela sem za vas, da se je vse tako lepo končalo! naj bo mali sonček zdrav!

Uf, tole pa je grozna izkušnja. Ampak k sreči se je vse dobro izteklo in samo da je mali v redu! Sedaj pa uživajte maximalno in se crkljajte!

Res žalostna zgodba-rojevanja.... Srečno!!! Tudi sama sem jo okusila pri hčerkici Lani. Rok sem imela 14.8., a 16.7. dobim krče, krvav izcedek in z možem odhitiva v porodnišnico. Tam so me packali z CTG  2 polna dneva, nakar so mi rekli naj grem v predporodno sobo čakat. To je bilo zvečer. Odšla sem, jokala. Proti jutru sem malo zatisnila oči, nakar se zbudim, pogledam skozi okno in vidim gnezdo komaj rojenih golobov in spet v jok in jok. Pride zdravnica mimo, me objame in reče takoj bom nazaj. Nakar sva odšli na UZ-nožnično. V trenutku je rekla, takoj v operacijsko. Imela sem posteljico previo... Takoj so me uspavali... v tisti narkozi sem doživela tunel, svetlovo"mislim, da sem bila že 3/4mrtva" in grozovite bolećine v narkozi.., slišala sem aspirator, čutila sem kako so mi Laniko ven potegnili... v galvnem živa groza.. No angelu sem lahko hvaležna, da je čuval mojo Lano in mene, saj bi se lahko zgodilo bo enem popadku,da bi plodovnica počila, Lana moja bi se zadušila v krvi,  jaz pa kdo ve, ali bi preživela krvavitev. Drage moje, vedno, ko opazite znake v 8. mesecu kot so rahli popadki, krvavitev, TAKOJ zahtevajte nožnični UZ.

čestitke, da se je vse vredu končalo!


_____________________________

Nekoč sem sanjala,.... zdaj živim svoje sanje <3

KAr mrzlce so mi šle po hrbtu, ko sem to brala.

ŠE dobro, da se je vse srečno izteklo.

Vso srečo še naprej vam želim.