Punce, zanima me, če ste na porodniški uživale (vseh 12 mesecev) ali ste komaj čakale, da greste na šiht? Jaz sem prvih 8 mesecev še nekako, potem pa sem se počasi naveličala rutine priklop-odklop-previjanje-sprehod-uspavanje-priklop-odklop-previjanje-sprehod-uspavanje-hranjenje... se mi zdi, da odkar sem v službi veliko bolj uživam s tamalo, ko se cel dan veselim trenutkov, ki jih bova preživeli skupaj in ni ves čas eno in isto.... Razpišite se.

Meni se včasih zdi kot najhujša nočna mora. Nikakršen užitek, sama muka.

Takole: pri prvem sem blazno uživala, čeprav je bilo blazno naporno (beri: zahteven dojenček:)-:)-:)-), ampak res, če bi se dalo, bi za vse večne čase ostala doma in sploh ne bi šla več v službo:)-:)-:)-

Če bi imel seveda ati tako zelo dobro službo in plačo;), pa seveda ne gre:zmeden2:. Pač nisem nek tip ženske, ki bi delala kariero, zadostuje mi tale moja VI. stopnja, izpopolnjujem pa se na drugih podoročjih:)-:)-:)-

Čisto isto razmišljam sedajle v drugi nosečnosti, ko sem še čisto na začetku porodniške, ker se je ta drugi:modri: rodil 18.2.2005.

Torej meni se ni prav nič kolcalo po službi in imela sem se fino med nosečnostjo (upam, da bo tudi ta takšna), čeprav 2 leti nismo prav nič spali, imeli hude krče kar 6 mesecev etc.

pa-pa Mina1, na sveže mamica drugemu:modri:

Pa sem mislila, da sem kakšna grozna mati, ker tako razmišljam ... no, sva že dve.

NAPAKA: uživam v drugi nosečnosti:zmeden: - pa saj sem rodila glihkar:)-:)-:)-, se vidi, da sem totalno neprespana.

pa-pa Mina1

Mina, čestitam za drugega :modri:

Jaz sem komaj čakala, da grem nazaj na šiht. Zdej je pa super!!! Tiste 4, 5 ur, ko sem z njo, se ji res 100% posvetim, prej mi je bla pa včasih že ob 9h odveč :ups:

Pri meni je blo isto. Odkar hodim v službo se mi zdi, da veliko bolj uživava ena ob drugi, pa tudi živcev ne zgubim za brez veze

jaz sem bila skoraj celo nosečnost na bolniški. na začetku me je pobiralo od dolgčasa (pa še ležat sem morala, pa psiha,...). proti koncu sem pa začela neizmerno uživati:) zdaj sem na prodniški in sem že fino navajena biti doma z tamalo. sicer imam pa tako službo, da še sedaj veliko stvari od doma naredim. tko, da čisto dolgčas mi ni. prej mi zmanjkuje časa za vse postorit. ne vem pa, kako bo kasneje. služenje kruha se mi obeta decembra. se mi pa zdi, da bo prehitro minilo.

jst sem komi 7 tednov doma pa že kličem mami vsak dan in jo prosim naj pride čuvat Matička, bi tok šla delat, komi čakam službo, pa ne da mi je hudo, sam ne zdržim da je vsak dan isto.

Z malim sva skos uzuni, mi moj pravi, da mi bo zunaj pripravil posteljo!

Če bi lahko bi tudi na sprehodih dojila, da mi ne bi blo treba domov!:)-

Ajdi srečno!!!

Zase bi lahko rekla, da sem avanturist. Rada sem hodila okol, po hribih, na morje, kolesarit, al pa z babam na žur8). Ful sm mela časa zase in uživala sem v tem. Zato mi je bil na začetku porodniške velik izziv biti doma in imeti majhnega klopka ves čas na sebi, in se mu popolnoma predat. Zase včasih tut pol urce nisem imela. Velika sprememba je bila, in sem se res tako počutila kot praviš. Ampak s časoma sem sprejela novo vlogo in začela gledat nanjo z druge strani. Ko sm gledala, kako se tamala razvija, jo hecala, da je bla čimbolj dobre volje, se veliko crtljala in pustila svet okoli mene, naj se vrti naprej, sm jo vzljubila, kolkr se da in vsak moment z njo je zdej užitek. Zdej se mi zdi, da je to enkratno obdobje, da si tako zelo povezan s svojim otrokom, kot ne boš nikdar in nikoli več. Probej najt lepe strani in boš začela uživat tut sama. Počni s s tamalo več, vzemi ruzak in pejta na zrak, to zmerej pomaga, al pa plavat, al pa k babici, al pa na :kava:. Loh prideš tut k men;) Ni treba da je rutina.

Čeprov tut men paše, priznam, če grem loh sama za 2 ure u šoping, pa čeprov po fasngo.:)-

Po moje sem premalo časa doma, da bi mi bilo že preveč..... delala sem do 14 dni pred porodom, malček je pa 4m star. Ne vem, midva se imava prav fino... pa sploh ni enostaven dojenček.... voziček je cela drama:( tako, da ne morem prav veliko bluzit z njim.. komaj čakam, da se malo otopli in da ga bom, če ne bo bolje, dala v kengorujček. Jaz sem trenutno v fazi, ki jo je opisala Mina1.... če bi mož dosti zaslužil, bi kar doma ostala. No, po moje bom čez 4 mesece drugače pisala:)-... se mi bo verjetno res že mešalo od planic in pačenja:)-

hello

od moje porodniške je sicer preteklo že leto in še malo pa vseeno..ti povem, da sem komaj čakala da grem delat!na začetku sem fasala poporodno depresijo:((, ki se ni in ni hotela nehat in mi je šlo vse na živce:hudicek:, jokala sem brez veze, nisem imela potrpljenja,itd. potem mi je mleka zmanjkalo ( zaradi dep.se ve ), sem nehala dojit, pol sem začela antidepresive jemat,sem se za skori 20kg zredila, šele pol se je situacija umirila in sem začela polno uživat. Na koncu sem pa res komi čakala delo, da sem lahko mislila še na kaj drugega kot na:duda: Tako da vidiš,nisem imela ravno super prvega leta.In ne morem (še ) pomisliti, kako bi vse bilo, če bi v prihodnosti imeli še kakšnega.Mogoče bi bilo boljše, kaj pa vem.
Ma ti kar uživaj, če je z vami vse ok.

Lp iz obale
Alja :sloncek:

Js pa prav uživam s svojim knedlom doma. Mi zelo hitro dan mine ob igranju, čebljanju, pa vedno se zgodi kj novega... Edino kar res pogrešam je avto doma, da bo lahko šla h kaki kolegici mal večkrat dopoldan. :zmeden: Pa imava zato več obiskov pri naju:bravo:

V službo se mi niti približno ne mudi!

ne eno ne drugo. men je porodniška šiht. pa bo še en sledil. hihii...

Tjula! Zgleda da nisi edina.
Uživam z malčkom, ki ima 3 mesece, ampak pogrešam sodelavke in prijateljice, pa čvek, pa odklop od dojenja, pa plenic in joka!!!
k.

Jaz sem uživala vsako minuto porodniške. Res! Je bilo včasih naporno ampak s službo pa ne bi menjala,... In res komaj čakam, da se drugič podam v to avanturo, čeprav bo baje še bolj naporno,....

Meni je pa porodniška fajn, pa delat mi je tudi fajn. Sem delala čisto do konca. Tako da ne vem, kaj bi rekla. Dokler sem doma, je fino, ko bom delala, mi bo pa tisto, zdaj pa službe ne pogrešam nič.
Pri prvem otroku sem pa komaj čakala, da grem delat, tako da ta občutek poznam.

Jaz pa si kar ne upam predstavljat, da bi sedaj še v službo hodila. Najmlajša je stara dobre tri mesece, sine je star 7 in se učimo brat in pisat sto na uro, starejša hčera je najstnica, ki mi nonstop razlaga o šoli in prijateljih (hvalabogu, da mi)... Ker se moram precej za službo pripravljat doma:grrr:, sledi pa služba, ki je kar velik psihični napor, si res ne predstavljam, da bi še to šlo zraven. Že zdaj se mi včasih rola...:(

Zelo zelo pa pogrešam svoje prijateljice sodelavke in klepetki z njimi.:ups: Zdaj si jih še obiskat ne upam, ko je toliko virusov povsod. Zato pa čepim vsako prosto minuto (beri: dojenček spi, ostali so v šoli ali na počitnicah, ati pa dela) tule na forumu, kjer imam sedaj nove čvek prijateljice. Hvala vam za ta odklop.

Lepo vas pozdravljam.:rozica:

Meni je isto kot v Gininem prvem odstavku.

Pretežno uživam, včasih pa bi res takoj zamenjala s fantom, ki fuuuul dela:((

Ma, jaz pa prav uživam doma. Res, no. Sicer rada delam in sem delala čisto do konca, ampak trenutno se kar ne vidim, da bom morala nazaj v službo.:((:((:((Uživam v službi mame.:bravo: