zivijo!

zanima me, koliko časa ste največ pustile majhnega otroka (do dveh let)  samega doma? ali so bili kakšni problemi?

kaj pa reakcije  ob vrnitvi? pri komu ste ga pustile? kako je bilo s spanjem?

hvala.

lepo se imejte!

m.

nikoli za dlje kot par uric. včasih za kakšen večer. vedno pa pri mojih starših tako, da ni bil velik problem za spati, ker živimo v isti hiši , so le ločeni vhodi.
da bi šla pa na potovanje brez otrok si pa zdaj, ko jih imam sploh ne predstavljam. tako ali tako hitro odrastejo in grejo po svoje.



_____________________________

Moji fantje so moj zaklad. :) Brez njih bi bil svet prazen.

Pustila sem ga največ za en dan oz. čez dan in noč, naslednji dan sem pa že morala po njega, ker nekak več ne znava z možem biti brez otroka in ga ful pogrešava. Bil pa je pri babici in dedku. PA seveda zeloooooooo vesel, ko sva se vrnila, čeprav je njima tudi uživa sto na uro.

Jaz ju nisem še nikoli pustila sama za več kot par uric(no tamalo še to ne)-čeprav priznam, bi se  mi prav prileglo malo miru

4 dni... Že večkrat...
Ni bilo nobene panike... Oba sta navezana enako na mene kot na atija.... Reakcija je bila ta, da ko me je sin zagledal, je stekel k meni, mi dal lubčka in se šel naprej igrat... Vedno ostaneta z atijem...
Sva se pa tudi midva že odpravila sama za dva dni od doma in sta jih čuvale obe babici in teta... Pa tudi ni bilo nobenih problemov...

LP A

< Sporočilo je popravil Aja32 -- 3.7.2007 9:52:05 >

Prvič 1 mesec nazaj 3 dni.
Drugič prejšnji teden 5 dni, obakrat zaradi službene poti.
Obakrat me je full skrbelo kako bo, če me bo preveč pogrešal ,in kako bo ponoči spal, ker se še vedni zbuja in kliče mene, pa ni bilo nobene panike. Z možem sta se imela noro fajn.
Sinko je star 2 leti in 3 mesece.

Prvič, ko sem prišla nazaj, je bil kar užaljen in ni hotel takoj k meni, ampak že čez 5 minut se je k meni stiskal in lupčkal. Pa tudi nekja dni in noči je bil kot naliman name. Zdaj drugič pa sem prišla domov sredi noči in je naslednje jutro samo vprašal kje so igrače ki sem mu jih obljubila.

Nisva ga še nikoli pustila pri babici in midva šla kam, ker zato ni bilo potrebe. Če mož kam gre, sem jaz z njim in obratno.

< Sporočilo je popravil Naja31 -- 3.7.2007 10:09:33 >

Pri 1. letu in 9. mesecih je ostal pet dni pri babici in dedku, ki sta ga tudi sicer pazila. Ni bilo nobenih problemov. Ko sva se vrnila, sva mu seveda prinesla darilce. Bil naju je zelo vesel, vendar ni kazal kakršnekoli zamere. Tako da - kar pogumno.
Btw - bila sva v Parizu in sva se imela bajno lepo.

ja, torej je bolj problem v tem, kako starši pranašajo ločitev, kot otroci, hm? 

ne bi rekla, veliko je odvisno od otroka. Naše Ane si ne bi upala pustiti  doma pri naših, ker je sposobna tudi psiho-vročino razvit oz. dobi tudi koprivnico v stresnih sitacijah, samo taka občutljivost je redka.

Večina otrok ločitev verjetno dobro prenaša, več kot 1 teden jih pa ne bi pustila pri starih starših. 

Muriel,
podobno sem jaz spraševala tu na RR preden sem šla prvič na službeno pot
http://www.ringaraja.net/forum/tm.asp?m=1571054&mpage=1

Večinoma so dobre izkušnje, so pa lahko tudi slabe.
Tako da ne bi rekla, da so samo starši problem.
Odvisno od otroka in njegove navezanosti in navajenosti na osebo pri kateri ga pustiš.

hvala ti Naja31, da si mi poiskala link.

verjetno se bova res kam odpravila, saj naša mala je zelo navezana tudi na stare starše, pri babici se varuje, s spanjem ni problemov, pridna je za jest. sploh ni zakompliciran otrok in midva bi pa nujno rabila nekaj zadev uredit med seboj...kot ti piše; srečna mama in tata...

m. 

Glede na napisano si po moje lahko brez skrbi.

Mene je full skrbelo ker je Marko zelo navezan name, ponoči se zbuja in se k meni stiska, za večerno uspavanje sem samo jaz dobra,....No, sedaj se je izkazalo, da oči tudi vse to dobro (mogoče celo bolje)opravi. Ne vem pa kako bi bilo če bi bil pri babici, ampak nekako se mi zdi, da tudi v tem primeru jaz bolj kompliciram in me skrbi po nepotrebnem.

jaz nikoli ne bi šla na potovanje brez otroka

_____________________________

Neja 27.12.2005
Tjaša 22.10.2007
najlepši razlog zakaj živeti