Zdajle se dajemo o tem, ali pogodba, s katero dve fizični osebi dogovorita posojo oz. vračilo denarja, zdrži v primeru spora, če ob podpisu ni bila overjena pri notarju.
Pravnice in ostale specialistke - na pomoč.

če sta se oba podpisala pod njo, velja. Ampak nisem pravnica - ti bo verjetno še kdo drug znal natančneje povedat, govorim pa iz izkušenj bližnjih.

svetujem, da skleneta posojilno pogodbo, jo overita pri notarju in v zemljiški knjigi na podlagi posojilne pogodbe predlagata vknjižbo hipoteke v kolikor posojilojemalec nepremičnino ima in v kolikor se taka vknjižba splača.

Vsekakor pa je notarsko overjena posojilna pogodba pravnoveljavni izvršilni naslov.

Aha, to o hipoteki in notarju sem tudi jaz razlagala. ž
Situacija pa je taka, da je bila pogodba že napisana in podpisana. Zdaj pa se ena od pogodbenih strank sprašuje, če je veljavna, ker niso bili pri notarju. Tu pa ne znam odgovoriti.

Notar overi podpise - torej da sta dejansko dve stranki resnično tisti, ki sta podpisali nek dogovor. Pri takemu pravnemu poslu se šteje da je bp.

Če pa podpisi niso overjeni, sploh pa, če zraven ni vsaj EMŠO pogodbenih strank lahko obe strani zanikata podpise.

aja, drugače pa mislim, da vseeno, kljub temu, da ni overjena, posojilodajalec lahko zahteva vračilo denarja preko izvršbe - v tem primeru je prav tako taka listina izvršilni naslov. Pravna veljavnost v primeru izpodbijanja resničnosti pa se potem naknadno ugotavlja v pravdnem postopku. 

Hvala. Upam, da bodo rešili brez sodišča. Pa do bo kolega drugič majčkeno bolj previden.

Velja.

Velja vsak zapis, iz katerega je razvidna višina posojila, kdo posojilo daje, kdo ga jemlje ter kdaj in kako naj bi se vrnilo. Bistvena "člena" pa sta datum (če ga ni, potem ni veljavno) in OBA PODPISA - podojilodajalčev in posojilojemalčev. Za sodišče je to dovolj (po potrebi še grafolog preveri podpise, če pride do spora).

Malce izven konteksta, ampak vseeno (kot dokaz, kaj velja in kaj ne) - najemna pogodba. Za dokaz ni potrebna notarsko overjena pogodba, da dokažeš, da si najemnik neke nepremičnine. Velja tudi USTNI DOGOVOR. Kajti če si npr. na črno (brez najemne pogodbe - kakršnekoli) 1.1.2008 najel stanovanje, potem pa se lastnik npr. 1.5.2008 odloči, da te bo vrgel ven... na-a, ne bo šlo tako zlahka. On bo trdil, da nisi njegov najemnik, ti boš trdil, da si. Papirja nobenega. A veš, kaj bo vprašala policija lastnika? "Kako pa je bil človek lahko v vašem stanovanju 5 mesecev, ne da bi vi vedeli? Je vdrl? Zakaj ga niste prijavili?" In tukaj so ponavadi še sosedje za priče, ki bi potrdili, od kdaj ste v stanovanju. In če v najemni pogodbi ni posebej določeno, da je veljavna določen čas, potem se smatra, da je za nedoločen čas. In točno to se zgodi pri ustnem dogovoru. Ker lastnik ne more dokazati nasprotnega.

OK, samo primer. Posojilo brez papirja ne obstaja. Ni dokaza, da ga je posojilodajalec dal in posojilojemalec prejel. In prvi bi se lahko za denar obrisal pod nosom. Zato JE veljaven vsak papir, tudi brez notarske overitve.

Iz zakona o potrosnikih kreditih:


X. KAZENSKE DOLOČBE
26. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 3,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje dajalec kreditov ali kreditni posrednik:
2. če kreditna pogodba ni sklenjena v pisni obliki (6. člen);

(3) Dajalec kredita je fizična ali pravna oseba ali skupina teh oseb, ki da ali obljubi, da bo dala potrošniku kredit v okviru svoje dejavnosti, poslovanja ali poklica.


Posojilodajalec je z nesklenitvijo pisne pogodbe ze v preksrku.
Verjetno je v prekrsku tudi zato, ker nima dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje poslov.



< Sporočilo je popravil Mič II -- 10.4.2008 18:06:37 >

Se zakon:

Zakon o potrosniskih kreditih

Mič, mislim,da gre tukaj za posojilno pogodbo med dvema fizičnima osebama, le te pa se urejajo z OZ in jih ne ureja Zpk.

Kaj je izvršilni naslov v primeru neplačila pa določa ZIZ (Zakon o izvršbi in zavarovanju)

Ja, saj velja. Obstaja pa možnost izpodbijanja listine v pravdnem postopku, če ga dolžnik seveda začne


Seveda so pa pravni posli lahko sklenjeni ustno, je pa teža dokaznega bremena v pravdnem postopku toliko večja - ko nekdo zagotavlja da pravni posel obstaja, drugi pa, da ne obstaja, pisnega dokaza pa ne ena in ne druga stran nimata.

Zdaj za najemno pogodbo ne bom trdila kako je, ker tega področja ne poznam.

Sicer pa je govora o posojilni pogodbi

Po moje je pa ZoPk kar pravi, glede na to, da ekspilicitno navaja, da je dajalec kredita tudi fizicna oseba; tisti clen, ki sem ga kopirala. Kaj mislis?

Posojilna pogodba je za razliko od kreditne pogodbe (v skladu s 569. členom) OZ pogodba s katero se posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izročil določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek denarja oz. enako količino stvari iste vrste in kakovosti.

Pri kreditu pa vemo, v kolikšnem znesku ga vzamemo ter kakšne so obresti - torej vzamemo ga za določen znesek + obresti.  Pri posojilni pogodbi obresti ni, se določajo le zamudne obresti. Posojilo med dvema pogodbenikoma ne more biti dobičkonosno, medtem ko kreditna pogodba je.

Kreditojemalec živi od obresti, to je njegov glavni posel, medtem ko posojilodajalec denar samo posodi in ga v enakem znesku dobi nazaj - brez obresti, če je plačan v določenem roku, sicer pa z določenimi (zakonskimi) zamudnimi obrestmi.

V tem je bistvena razlika med posojilom in kreditom oz. med posojilno pogodbo v Zpk in posojilno pogodbo v OZ.

Drgač sem pa delala v odvetniški pisarni




< Sporočilo je popravil caffee -- 10.4.2008 20:52:18 >

Aha, v bistvu je posojilodajalec dobrodelna oseba, ce prav razumem?

Ja, recimo da je , ker od posojila ki ga nekomu da, oz. ko nekomu posodi denar, nima čisto nobene koristi.

Aha, naj ne bi imel nobene neposredne koristi....

Najbrž je bilo mišljeno kreditodajalec, a ne?

Ja, verjetno je mislila njega.

Ceprav tudi kreditojemalec zivi za obresti...