Odlocila sem se, da napisem predporodno zgodbo, saj porod bi ze moral biti, pa ga ni in ni in tole cakanje zna biti tako utrujajoce, da imas vsega dovolj...
Datum predvidenega poroda naj bi bil 13.09.2008 in danes smo 16- tega in jaz vsa v pricakovanju, otrocek pa nic, prav ignorira me tale fant. Pocasi se me loteva neka tecnoba in sitnost, ker me zvecer ze zacenja spikati, pa vsa vesela oznanim, da bova krenila proti bolnisnici, potem pa nic. Mojemu se ze zdi, da ga mal za nos vlecem in je cisto zmeden, tako da , ko bodo pravi popadki, mi mogoce sploh ne bo verjel, hehe.
No, naj omenim, to ni zame prvi porod, je drugi. Moja hci je stara ze 8 in pol let in ze jasno vse razume. Tako mi je vceraj zabicala, da tudi ona komaj caka ze, da grem v porodnisnico, saj sem ze kr tecna, hehe, kaj pa naj, ostala sem brez besed. Pa saj je res! Tako iskreno mi je to zabicala, da sem postala prijazna in nasmejana.
Pocutim se, kot da sploh ne bom rodila! Cakamo in cakamo in pritozujem se, kot majhen otrok, ki nima potrpljenja, pritozujem se sama sebi in drugim in komaj cakam na prve prave bolecine, pa saj ne mores verjet. Potem pa me sestra potolazi, da se noben otrok ni ostal notri in se vsak se je rodil. Lakota me napada vsakih 10 minut in vcasih nimam vec zamisli, kaj bi se jedla, a kljub temu nisem ravno debeluscek, a imam tak apetit, da bi vola pojedla.  Vsak dan pravim, danes pa bo, vsak dan se sedim tu in se mi dozdeva, da se mi dogaja krivica in da vse rojevajo pred mano hehe. Smesna sem in cinicna, ja, to vem. Za nasega fantka sem vse pripravila in skoraj vso nosecnost pridno nosila na kup tudi zadnje podrobnosti, a venomer me spremlja misel, da nekaj pa sem sigurno pozabila.
Tudi sedaj, ko sedim tu in pisem besedilo, cakam, da bi se kaj zacelo, pa ne. Ah, saj bo, to vem, a tarnanje vseeno malo potolazi.
                       Devet mesecev je dolga doba in jaz sem to malo pozabila po osmih letih. Se posebej zadnji mesec, ta je od sile. Najbolj pa te jezi, ko se ze psihicno pripravis na porod, pride datum, pa nic. Narava je krasna, saj te s cakanjem in nestrpnostjo pripravi do tega, da si potem ze vesela, da cutis bolecino in  ti postane nekako vseeno, koliko boli, naj boli, samo, da bo koncno bolelo hehe. No, upam, da bo bolelo, se nocoj in da pridem nazaj z porodno zgodbo O BOLECINI KI NE BOLI, ki te obogati.
KATJA


< Sporočilo je popravil Teni RR -- 17.9.2008 19:26:36 >

Zanimivo...to še me čaka, čez 10 tednov. Želim ti še čim manj čakanja, čimkrajši in lažji porod. Saj to je murphy-jev zakon. Če čakaš, ne bo nič. Če pa bi imela še ful zadev za porihtat in dneve zapolnjene, pa bi te prehitelo.

_____________________________

Končno smo trije:)

Katty, tudi jaz sem bila čez rok in sicer 10 dni ... želim ti obilo potrpežljivosti; zato bo veselje, ko boš imela dojenčka v naročju, toliko večje 

_____________________________

Aleksander "the great" is here :)
08.08.2008

OJ, tudi jaz sem že čez rok. PDP sem imela 11.9., zato te čisto razumem kakšne dneve preživljaš.Meni je devet mesecev minilo hitreje kot pa tile dnevi čez rok. Tudi meni je sedaj zapasalo jesti, predvsem sladkarije mi gredo po glavi, katere mi prej sploh niso dišale.

uboge punce,se mi kr smilite...sej bo..vem pa kak je to tečno,jst bi tud bla čez rok pa so mi dan prej sprožil..našemu fantu se tud ni nič mudilo...probajte hodit po stopnicah dol in gor,pa večkrat na dan pod vroč tuš,pa pospravljanje stanovanja ni slaba ideja,...tko mal sprožiš...sicer pa boste najbolj vedla da se bliža,ko se bo telo samodejno klistiralo,boste non stop na wc-ju...pol  šele popadki...zdržite in komaj čakam vaše porodne zgodbice ..srečno

Se ena od 11.9. :) Ampak nisem nic kaj dosti sitna. Mene bolj matra to, da mi ne bodo kar umetno sprozili, ker sem vseeno prepricanja, da narave ve najbolje. Ej, punce! Ce smo cakale 9 mesecev, pa ni vrag, da zdaj enkrat bo  Saj bo, saj bo... Jaz sem edino mobitel kar izklopila. Ostalo me pa cisto nic ne moti. Pac malo cakamo. Saj ni panike. Je treba res kar za dobro vzet. Aja, pa se to! Vseeno bolje, da malo cakamo, kot da bi med polno luno rojevale, ko grejo menda kot po tekocem traku

zivjo punce  lepo si to napissala katty  mene tudi to se ceka, se dobrih 9 tednov pa ..upam da res 9 tednom da ne  kak teden vec :). do zdaj se slo zelo hitro, ceprav ze daj imam vsega dost  tko kot vsaka nosecnica proti koncu . ja nisem nobena izjema .....

lepo se imejte mamice in nosecke

lp reny

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Zivjo punce jaz ima rok 20.9.pa se mi ze ful vlece kaj sele ce bi bila cez rok danes sem mela aminoskopijo pa sem mislila da bo kaj pa nic.Ampak ce smo lahko toliko casa potrpele daj mo se malo.Drzim pesti za vse vas

Oh, vem kako je tole čakanje čez rok in potem še firbci tečni! No, jaz sem rodila 6 dni čez rok, pa sem bila že več kot teden dni pred PDP-jem odprta 2-3cm in je vedno ko sem imela pregled je rekla, da se naslednjič glede na to, da je vse pripravljeno za porod vidimo na kotrolo po porodu. Pa sem šla k njej še kar nekajkrat, CTG vedno raven, MV zmehčan, odprta,... pa nič.

Tudi mi smo že čez rok (12.9.2008), tako da nas je res kar nekaj.
Seveda smo neučakani, a vseeno se proti naravi nič ne da. Če bo bo, če ne bo bo pač treba še počakat.

Pri meni je še bolj zoprno, ker mi bivši g. ni žele prestaviti PDP na 12.9., ampak mi je za porodniško štel 3.9. - PDP po menstruaciiji -  
Seveda sem tako prej šla v porodniško in jo bom zato tudi prej zaključila. Pa že zdej je zamuda in bo naš mali tako samo še mlajši, ko bo treba nazaj v službico.
A kaj hočemo... Nič, čakat, pa čakat in se veselit...

Lepe zadnje trenutke z vašimi malčki v trebuščku vam želim.

NOCEJO VEN....hehe
Tako sem se bala, da bo prhitro, zdaj pa ga cakamo kot kralja. Vsi okrog me panicno sprasujejo, kdaj bo in kako to, da se ni, kot da bom vecno noseca. Vsak dan upam in cakam, da me koncno nekaj zvije in da recem, to je to, pa se kr tule posedam...
Saj vem, da bo, a tole cakanje...., oh, na porod sem bila pripravljena, na to cakanje pa se mi zdi, da ne, hehe. Malo mi postaja dolgcas, pa ceprav imam vsak dan veliko opravil, se vedno, jih iscem se vec, pa pocivam, pa spet, ah, tecno. Potem pa si mislim, da so tile nasi otroci prav leni in se ne premaknejo, kako jim je komot, kaj??? Prav ignorirajo nas in po moznosti jim je prav fino tam notri hehe.
Tudi jaz imam napade sladkosnedke, pa to sploh nisem jaz, nikoli poprej nisem bila nagnjena k sladkim dobrotam, sedaj pa planem in ne odneham, dokler ne zmanjka, pravi lakotnik sem.
Punce, cakat bo treba ni kaj....             Katja

Joj se mi smilite

Jst sm bla čez rok samo dva dni, pa je bla kriza...Si ne znam predstavljat da bi bila še dlje No tolažte se stem, da zdej ste pa res vsak dan bližje

Sm bla pa v bolnici ko je prišla ena punca ko je bla 18 dni čez rok . To je šele kriza.