Vseeno si rajši zrihtaj čimprej. Moj primer: sem bila na p., vedela, da želim potem delat skrajšani čas, delodajalec se je strinjal, njegovo privoljenje sem že dobila, nesla vse na CSD, vendar naša kadrovska ne more napisat nove pogodbe, dokler nima pismeno od CSDja, da bojo oni plačevali ostale 4 ure. In na CSDju (v LJ, ne nekje, kjer je ena za vse) je ženska, ki to ureja zbolela. In se ni nič zgodilo. Ok, čakam, kličem, mesec, dva, tri... POtem me je počasi začela grabit panika, da še vedno ni nič, jaz bom pa kmalu morala v službo. Kličem in kličem in težim in vsi isto:
- ja, to una dela, una je p azdaj bolana, pa ne vemo, kdaj bo ozdravela.
- Ja, a ne date potem tega komu drugemu, če je pa tista par mesecev bolana?
- Ja, saj včasih pride vmes kaj naredit, samo najprej najbolj nujne zadeve.
- Ja, pa saj to je nujno, jaz to moram ta mesec dobit.
- Ja, jaz vam ne morem nič pomagat, to una dela, une pa ni.

Hvalabogu, da sem dala toliko prej not, če bi to urejala zadjne dni, definitivno ne bi iblo pravi čas (pri nas je treba še malo več časa, ker pogodbo podpisuje več strani in že tu traja...)


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/