Zdravo punce,
mislim, da bom kmalu dobila M, in nisem prav nič vesela. Mislim, da so me hormoni in živci čisto izdali. Tako zelo sem si želela, da bi zanosila, da mi je to predstavljalo neko prepreko.Pa še s svojim sem se danes zelo kregala, ker sem zoprna že ene 5 dni skup, in mi nič ni prav. REkel mi je, da se preveč obremenjujem s tem, in da naj pustim naravi svojo pot. Mene pa je strah, kako sploh bo ko bo enkrat tukaj otrok in vse kar paše zraven. Ali je z mano kaj narobe ker me je po eni strani strah, po drugi pa si neizmerno želim :duda:. Moj prvi :duda:, sliši se kot sanje, samo ko se še niso uresničile. Ali sem preveč obremenjena in obupana? Kaj naj naredim? Sej sva z dragim že pobotana, me je pol, k sem se zjokala:((, k sebi stisnu in še enkrat rekel, da bo še vse uredu. Ko bi vsaj bilo!
Želim vam lahko nočko vsem, ki se odpravljate spat in uspešen dan jutri, karkoli boste že delale;):sloncek::metulj::sloncek::metulj::sloncek:

Draga CAT!

Mislim, da nas je večina na istem kot ti. Ko sem brala tvoje sporočilo se mi je zdelo kot da berem sama sebe. Sploh ni nič narobe s tabo. Saj je že res, da se morda preveč obremenjujemo s tem, a včasih ne gre drugače, saj smo le ljudje, ki imajo čustva in smo krvavi pod kožo.

Upajmo in verjamimo v to, da bomo nekoč tudi me srečne mamice.

Pa pa,
Anitka:metulj:

Draga :rozica:cat:rozica:,

Iz lastnih izkušenj ti lahko povem, da so to težke preizkušnje in da je to trnova pot. So vzponi in padci. So boljši in slabši dnevi. Vajin odnos bo na preizkušnji. Napeta boš. Ampak verjemi, da je tudi njemu težko. Le, da to mogoče drugače pokaže, ali pa sploh ne pokaže. Tudi on si želi :duda:. Ko se takole trudimo mesece in leta in leta, se nam počasi tudi že malo kisa. Ne vemo več, zakaj se to dogaja. Včasih se sprašujemo tudi, zakaj se to dogaja ravno nam? Ali smo kaj zagrešile, da si zaslužimo to. Pa nismo nič krive. Le narava je zastavila drugačne cilje. Narava je tista, ki odloča, kdaj bo katera mama in kako dolgo se bo katera morala truditi. Zapleteno je. Ni pravil. Niti ni recepta. Samo obupati ne smemo NIKOLI. Ostani borka do konca. Jokaj, ko bo hudo in potem obrni list in pojdi naprej. Boš videla, da bo tudi zate dan, ko boš zagledala :modri::roza:. Obljubim ti! LE vztrajaj. Bodi močna. Življenje je polno padcev in vzponov. Ampak ravno zato je zanimivo. Kako bi pa bilo, če bi bilo samo lepo. Mislim, da ne bi znali ceniti tistega, kar imamo. Zato se imejta rada in gojita to ljubezen. Pa boš videla, da bo tudi :duda: prišel. In potem bosta čudovita starša. Ne dvomi v to.

Pa tudi tebi lahko noč in lepe sanje9nebesa.

Lp,
Pika74
:metulj:

Se čist strinjam z Anitko in Piko74

CAT:rozica: boš vidla, da bo tudi za vaju napočil trenutek sreče 9nebesa in tisti dan, ko bosta v naročju držala svojo :duda:
Držim pesti, da bo to čim prej!!!!

lp,
:muca:

Leeeeej cat - nov znakec so dal - samo zate - :muca:.

papa

Cat, a veš da je veliko punc ki so morale skozi to trnovo pot, med njimi sem tudi jaz, ki me je usoda že zelo zelo kaznovala..... ampak ne smemo se pustit. Veliko punc jih zanosi zelo hitro, je pa tudi veliko takšnih, ki se morajo za :duda: zelo trudit. Ampak vsem bo uspelo, samo potrpljenje je potrebno in kdor ga nima, bo težko shajal tudi z otrokom..... Veš tvoji občutki so čisto normalni, mislim da je pri vseh tako.... enkrat sije sonce, drugič lije kot iz škafa..... Dajmo si zopet čas do drugega leta, pa bomo videli kako bomo dočakale januar..... Pomembno je, da nismo same....
Poglej jo zaspanko :muca:, a ni lepo, svoj znakec si dobila... jaz ti pa pošiljam enega :kuza:, da se malo poigrata ;)

LP Bambi

Jah......pa sem že mislila, da sem edina in da z menoj ni vse v redu..:ups:

Ko pride :pujs: M, si :duda: zeeeeelo želim, ko je čas O, pa sem živčna, vse me boli in se sprašujem, če je :duda: res tisto, kar si jaz želim :zmeden: totalna zmeda...pa ljubosumje me daje in to saaaaaamo v času O...zeeeelo težko mi je vse to prenašat...
Zelo sem kritizirala ženske, ki so vstale, pospravle, pojedle, se sprehodile in zopet spat, vstat... Vedno sem si mislila, kako one zapravljajo življenja...
pa, me v tistih dneh zdaj bremeni misel, da so morda one odkrile smisel življenja?!?!:zmeden: in sem morda jaz tista neumna...mah, grozna sem...
Še bolj porazna je misel, da je vse ena sama kemija... misli, čustva, izkušnje...
:zmeden2::zmeden2::zmeden2:

Hvala Bogu, da je danes PETEK!!!

:nosecka: kmalu, vaša Bety