S partnerjem sva par že 9 let, imava 2 otroka. Nikoli nisva bila neka dobra prijatleja, se mi zdi, da se nisva začutila, pač bila sva skupaj. Imava podoben pogled na svet in tudi v spolonosti se dobro ujameva.

Rekla bi, da smo povprečna družina s povprečnimi težavami.

Zdaj pa se mi je zgodili, da sem spoznala tako rekoč svojo sorodno dušo. On je približek sanjskemu moškemu. Je moj sodelavec, tako da se pogosto vidiva in v pogovarjava, kadar to čas dopušča.

Ne zdi se mi fer, da bi razdrla družino, šla z drugim in pustila sedanjega partnerja za sabo, saj je dober človek, čeprav včasih tudi maltretira in mora biti veliko stvari po njegovem.

Je kdo v podobni situaciji?

V podobni situaciji sicer nisem.....vem pa, da mi je v začetnem stadiju zaljubljenosti vsak moški, bil vsaj približek sanjskemu, če ne že sanjski.....

Tako da, ko ga boš slišala prvič rigniti ali spuščati vetrove, mogoče več ne bo tako sanjski.....

Glede na prvi odstavek, pa mislim, da vstrajaš z možem pač reda radi.....da je navzven videti, da imaš urejeno družino, da ima otrok očeta in obenem imaš zagotovljen še konstanten seks.....

Za konec pa....sanjskega moškega ni......tako kot ni sanjske ženske......oz. oba obstajata le v naših glavah, ko sanjarimo.......

sorodna duša in sanjski moški sta dve različni stvari.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

js mojga nebi čist nč spremenila. sva bla ful dobra frenda že v srednji šoli, in sva še zdej najboljša prjatla. ampak js zarad simpatije nebi zamenjala zdajšnjega, oziroma bi pretehtala dobre in slabe stvari pr obeh. bo pa le teh pr tvojmu zih več ker ga tok bl poznaš, ni se zaletet. ni pa prou da je vse po njegovo. js tega ne dovolim. pr mojmu ex sm in sm se skoz žrtvovala in sekirala, kakšna mona sem.
dej času čas, boš vidla kaj in kako. mogoče se pa s temle res fajn ujameš

bolj da pustiš res. če ti je do tvojega bodi s svojim, popestri si življenje s svojim drgaim, če tije do tega ..
če ti pa do tega ni, potem pa je to nekaj drugega....

ja pa kot pravijo punce: sanjskega moškega ni. Vsi znajo pihat na dušo, damaš vse mehko, .... poj so pa ponavad še slabši od tega kar imaš doma.

pa srečno. res prej premisli če se boš v kaj spuščala..

_____________________________

**najraj**

"A baby is something you carry inside you for nine months, in your arms for three years and in your heart till the day you die."

Vsi naši moški so bili sanjski. Pol se je pa treba kdaj tudi malo zbuditi. :)

_____________________________

Sem bila nekaj časa nazaj v podobni situaciji. Zaljubljenost mine prej ali slej. Jaz sem več kot eno leto hodila z metulčki v trebuhu v službo, kljub temu da sem se v glavi že hitro odločila, da se s sodelavcem ne bom zapletala, čeprav so iskre letele tudi iz njegove strani in sem v njem videla sorodno dušo. Bil je točno to, kar sem recimo pri svojem možu pogrešala. Lahko rečem, da te razumem. Jaz bi si na tvojem mestu vzela čas in dobro razmislila. Odločitev je seveda tvoja. Jaz sem se odločila ostati z možem, čeprav ni moj sanjski moški. No zdaj vem, da tudi sodelavec ni. Ne me narobe razumet je čisto v redu dedc in tudi dobra prijatelja sva samo zaljubljena nisem več vanj in ja po določenem času začneš opažat "napake".... sicer pa ali sanjski moški sploh obstajajo?

Razmišljam isto kot ti. Saj v sodelavca nisem zaljubljena, včasih se malo igram z mislijo kako bi bilo, če bi bilo. Ampak včasih res mi gre kr na jok, ko se s sodelavcem pogovarjam in imava neke enake poglede, enake želje, enake hobije, podobno razmišljava. In pol si mislim kje si bil do zdaj? Zakaj te nisem prej srečala?

A zdaj je kar je. Vse se je zgodilo tako, kot se je moralo. Ostajam s svojo družinico, po drugi strani pa sem srečna in vesela, da imam enega dobrega prijatelja več v življenju.