Pravljica o malo bolj pametni princeski....

Pred davnimi časi je v deželi daleč od tod, za sedmimi gorami in tremi
jezeri, lepa, samostojna in samozavestna princesa naletela na žabo. Žaba
je skočila princesi v naročje in rekla: Sladka gospa, nekoč sem bil
čeden princ, potem pa me je hudobna čarovnica začarala. En sam tvoj
poljub je potreben, pa se bom spet spremenil v prisrčnega mladega
princa, kakršen sem v resnici. Potem, ljuba moja, se lahko poročiva in
si narediva dom v tvojem gradu, kjer mi boš lahko kuhala, prala,
prenašala moje otroke in mi boš za vse večne čase hvaležna in srečna,
ker lahko tako živiš.

... Ko se je tistega večera princesa mastila z rahlo ocvrtimi žabjimi
kraki, se je hehetala sama pri sebi in si mislila: ma ko te jebe!

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

samo,da ji ne bo pozneje žal in se ji ne bo preveč kolcalo po princu

_____________________________

ful dober

Zelo dober!


_____________________________

lp