Pozdravljene!

Ker se mi "bliža" porodni rok (roko na srce - PDP imam 24. 04. 2010, vendar ga ni čez dobro pripravo ), me zanima kako se kaj pripravljate na porod, oz. tiste, ki ste že rodile kako ste se ve pripravljale?
Da povem še, kako se pripravljam: vsak dan najmanj pol ure hoje, trenutno berem knjigo Modrost rojevanja (jo je katera prebrala?) in predvsem mislim pozitivno. Predvsem pa pogovor s partnerjem, česa me je strah, kje so moje bojazni in strahovi. Želim si naraven porod, brez analgetikov, če se bo le dalo in upam na najboljše.

Bodite dobro!

_____________________________

...tramps like us, baby we were born to run...

Nikakor
Sploh ne razumem teh priprav za porod,kot da ti bo hoja pomagala ali pa kakšna knjiga

Jaz sm pretiravala s tem, da sem vse živo brala, gledala razne oddaje... kot sa sm hotla vedet čist vse o vsakem porodu, vse možne zgodbe, kombinacije... Čist sm bla zmešana od tega. Potem pa je bil moj porod spet tako unikaten in drugačen, da mi vse tisto, kar sm brala ni pomagalo NIČ!

Edino kar je pomagalo je to, da sem počasi in umirjeno dihala med popadki. Tako je bilo potem vse skupaj znosno.

Pred porodom so pomagali tudi pogovori s partnerjem, kakšno prijateljico, forumom...  o strahovih, bojaznih.

Fizična pripravljenost: hodila sem na telovadbo za nosečnice, kar mi je pomagalo bolj psihično kot fizično, ker tam smo ble "vse v istem zosu" in babica, ki je vodila telovadbo nam je marsikaj povedala o položajih med porodom, dihanju, sproščanju... In vse skupaj je predstavila v lepi luči.

Tko da takšno telovadbo oz. bolj druženje.. to bi ti jaz priporočala!

Vseeno bolje, kot pa ležati na kavču in misliti "temne misli". Vsak po svoje pač...

_____________________________

...tramps like us, baby we were born to run...

Aja, tista knjiga Modrost rojevanja... Hehe, bullshit zame.. Res. Sej mi je pomagla, samo niakkor pa med porodom nisem mogla prit v neko stanje alla "da se odpiram kot cvet", da je popadek "moj prijatelj" in ostala bla bla..... Takrat pač preživljaš vse skupaj in se probaš sproščat samo s pravilnim dihanjem.

Aha če ležiš imaš temne misli?
Od kje ti to?
od kje ti temne misli-mogoče jih pa imaš tam nekje zadaj
jaz jih nisem nikjer omenjala

Ja, samo kaj, ko je v našem malem mestu ni. Sicer pa kot si rekla "tam s(m)o vse v istem zosu"


_____________________________

...tramps like us, baby we were born to run...

Anonimna, raje se ne oglašaj, če misliš bit nesramna!

Z ležanjem je blo verjetno mišljeno to, da je človek družabno in aktivno bitje in se z ležanjem prej prikradejo t.i. "temne misli" in še večji strahovi kot pa če se družiš z nosečkami, se pogovarjaš o porodu in otroku s partnerjem, starši, prijatelji, če hodiš na kavice, se sprehajaš.... Ne vem, če obstaja bitje, ki mu je ljubše bit zaprt med 4 stenami in čakati na tisti dan D...

Mojcaa, kaj pa če se odpelješ v katero drugo bližnje mesto? Saj Slovenija je tako mala, da si čez 50 km al pa še manj že v drugem mestu. Imajo razno telovadbo, jogo, pilates... za nosečke. Jaz sm začela hodit bolj proti koncu, ker takrat so se moji strahovi stopnjevali.. In psihično mi je zelo pomagalo! Tako da ti res toplo priporočam. Sem pa tudi rodila aprila..... In ko se je iz zime prevesilo v pomlad.. so se stopnjevali tudi moji strahovi in zato sem potem v začetku marca začela tedensko hodit na telovadbo.

Nesramna-kaj sem pa takega napisala
kdo je pa rekel da se leži 24 ur na dan
zdaj pa že stvari kar po svoje neki oblikujete100x preberi pa ti bo mogoče jasno,če pa še ne bo ,pa še 100x preberi!

Očitno se nismo dobro razumele.... mislim predvsem psihično pripravo na porod. Glede dotične knjige - je ne jemljem za "suho zlato".

_____________________________

...tramps like us, baby we were born to run...

Petka09, sem že razmišljala o tem. Zdajle februarja se mi začne materinska šola, pa bom videla, katere so še nosečke v našem kraju. 
Je pa s temi knjigami tamo, res se lepo sliši, ampak se zavedam tega, da teorija je nekaj praksa pa nekaj drugega... bomo videli . No upam, da se bom po porodu tudi tako mislila.

_____________________________

...tramps like us, baby we were born to run...

Najbrž ni nič narobe, če kej prebereš oz. se seznaniš s čimveč stavrmi, saj si na nek način širiš obzorje, seveda pa potem to kar si prebral pač vsaj vzame po svoje... ne moreš se držat napisanega kot pijanec plota, itak je vsak porod drugačen in vsaka ga doživlja na svoj način. Se mi zdi, da je najboljš poslušat babico, njene nasvete, predhodno pa bit pozitivno usmerjena in pripravljena na porod, če ti partner stoji ob strani pa itak še tok boljše  sam POZITIVNE MISLI, pa bo že šlo!!!

Obakrat nobenih posebinh priprav. V službo sem hodila do zadnjega, pred drugim porodom smo se preselili,imela sem zagovor doktorata, časa mi je zmanjkovalo za bolj obvezne priprave kot razmišljanje in premlevanje kakšen porod si želim.
Tak, da pride ven zdrav otrok, vse ostalo mi ni pomembno.

Nobenih priprav, nikoli. Pri prvem sen uživala zunaj na sprehodih in kofetih s prijateljicami, ki niso govorile le o nosečnosti in otrocih. Takrat sem bila že prav naveličana takšnih pogovorov. Sedaj pa laufam za prvim mulčkom (17 mesecev) in komaj najdem čas za pripravo stvari za novega člana (PDP 14.2.)

Sem pa mnenja, da knjige ne škodijo, dokler jih ne vzameš preveč resno, kot kako Biblijo. Vsak porod je drugačen in vsako doživetje novorojenčka je drugačno. Mene je bilo pri prvem še najbolj strah tega, da bom brala, kako je vse oh in sploh, potem pa na koncu dobila občutek, da je z menoj nekaj narobe, ker ni tako kot piše.

_____________________________

27.8. 2008 se nama je pridružil čmrlj Uroš.
17. 2. 2010 pa še Blaž.

In kaj če imaš rizično nosečnost in si na bolniški in ne smeš nikamor in ti že 10 korakov povzroči hudo bolečino!
Prvič sem rodila v 36t popolnoma spontano ,voda je začela otekat,rojevala skoraj dva dni,čeprav sem celo nosečnost preležala in bila brez kondicije,sem pa vedla kaj je moj cilj in sem imela moči otroka izstisnit,ko je bilo to potrebno!
Soseda,ki je pa skoz telovadla in bila fizično pripravljena,pa ni zdržala po 6 urah so opravili CR,ker je padla skupaj!
Pomembno je koliko lahko preneseš in kaj imaš v glavi pa bo vse lepo in prav,ne glede al telovadiš ali ne,in kakšne knjige bereš!
Jaz imam tudi rok 24.4.To bo moj tretji porod,sam tokrat z dvojčki in imam z nosečnostjo velike težave večje kakor v prvih dveh,skrbi me če bo z otročkoma vse v redu,jaz bom pa že preživela tudi ta porod,bolelo mal ali pa velik,važno da pridemo do cilja!

Jaz sem v prvi  veliko vsega prebrala... zdaj pa sploh nič. Raje niti ne mislim na porod, ampak da čimprej dam to mimo. Kake pozitivne misli, dajte no... Potem boli kot  , misliš si, nikoli več, zakaj mi niso tega povedali... Tako da zdaj v drugo (očitno smo si premislili glede nikoli več  ) mi je glavna priprava na porod, da si zrihtam EA, pa razne kombinacije (Feldbach, Mb), pa po vezah koga, da mi potem pomagajo, potem se bomo pa hitro odločali, kam iti... Gledam zdaj dosti manj romantično na celo zadevo. Imamo radi bebije, samo ta reč z rojevanjem je pa  , mi ne more noben sprehod pomagati, da bi mislila drugače. Tako da moj plan je imeti čimveč dela. Sedaj do pomladi bomo uredili prostore v mansardi, da bo več prostora za igranje, otroške sobe opremiti, pa čimveč za službo da naredim, tudi za porodniško maja imam plane, da še nekaj stvari napišem za službo (delam v akademstvu), samo da čimmanj mislim na porod. Tako, to so moje priprave - odvračanje misli.

Sem pa bila na začetku druge v velikem šoku, ker se še prav fajn spomnim prvega poroda, zdaj pa sem v 2. polovici in sem že bolje - mislim, da so to hormoni, da strah pred porodom ni tako velik. Samo razumsko vseeno vem, kaj me čaka. Upam lahko samo, da bo kaj lažje kot v prvo.


_____________________________

Ne živite, dokler ne najdete tistega, zaradi česar je vredno umreti!

Sploh nisem razmišljala o porodu... res ne. Nekaj sem prebrala, ampak da bi se pripravljala kaj ekstra, pa nikoli. Ko se začne zares, itak vse teorije padejo. 

Najaa, ja to je eden izmed dogodkov, kjer teorija in praksa ne greta skupaj

_____________________________

...tramps like us, baby we were born to run...