Dejte mi prosim pomagat. Pišem prošnjo za zaposlitev (ni še nobene objave prostega mesta, vendar pa obstaja možnost za zaposlitev), za svojo sestro, in bi takole napisala spremni dopis, poleg pa priložila življenjepis:
 
 
Spoštovana ga. ____________ ! (direktorica)
 
V naslednjem letu želim dokončati študij za naziv ____________________ in tako začeti svojo poklicno pot. Ker je vsak začetek težak, se s prošnjo in priloženim življenjepisom obračam na vašo ustanovo z namenom oziroma možnostjo prve zaposlitve.
 
Želim, da spoznate moje prizadevanje in delavnost, ter me tako podprete pri vstopu na mojo poklicno pot.

oj, pri samem začetku bi jaz črtala da želiš dokončati študij...

Morda bi bilo bolje:

V prihajajočem (ali naslednjem) letu bom diplomirala na fakulteti.... in si tako pridobila naziv.....

ali

predvidoma (mesec leto) bom diplomirala na fakulteti..... in pridobila naziv.....

Mogoče bi potem še omenila, da si do zaposlitve oz. diplome pripravljena delati kot študentka, v kolikor jim je to v interesu (ali tebi seveda).

Nebi bilo slabo napisati zakaj bi prav v njihovem podjetju rada delala..

Pa v zanjem stavku me nekaj moti pa ne ti ne vem povedati kaj, morda besedica "da spoznate"....

Hvala ti za pomoč. Sem upoštevala tvoje nasvete in izpadlo je boljše. Hvala

V zameno za izkušnje, Vam ponujam svoja znanja in spospbnosti.
V zameno za izkušnje, Vam ponujam svoja znanja, sposobnosti in zavzetost za delo.

ali...

Zavedam se, da je potrebno znanja in sposobnosti nadgraditi z ustrezimi izkušnjami. Zelo bi bila vesela, če bi lahko slednje pridobila v uspešnem in ciljno usmerjenem podjetju, kakršno je Vaše. Ker se tudi sama ne ustrašim novih izzivov, bi lahko zastavljene cilje dosegali z roko v roki...



Sama napišem vedno nekaj v tem smislu... Vedno se osredotočim na podjetje in njegovo dejavnost, ter pomislim, kaj bi imelo podjetje od mene, ne jaz od njih. Žal ti pa moram povedat, da mi na zelo malo prošenj odgovorijo, če pa že, sem povabljena na zelo malo razgovorov. Menda imam kar dober občutek za pisanje (ne vem) in mogoče se že v začetku ustrašijo, da bom zahtevala preveč, ker pač tudi hočem v prošnjah izpostavit svojo samozavest... Lahko pa je seveda moja izobrazba, o kateri pa je na splošno javno mnenje negativno... Kar seveda ne pomeni, da ni znanja... Izkušenj pa imam nekaj srednjega, toliko, da bi si po mojem mnenj zaslužila marsikatero delovno mesto.

Moti me pa npr. to, da moški v istem položajo kot jaz, bi takoj dobil službo (sem prepričana) - diskriminacija... Vidim že v ožjem sorodstvenem krogu - kar nekaj inteligentnih žensk, sposobnih, moški pa bi jih raje postavili za štedilnik. Ko se pa gre za pomembne odločitve, pa vedno sprašujejo za mnenje in ga upoštevajo, seveda se potem nikoli ne omeni, kdo se je spomnil rešitve...

Uau ta savek mi je pa zelo všeč