Čao,

Ponovno se vam oglašam, pa mogoče sploh nisem na pravi strani, ampak, ko sem bila noseča ste mi vse zelo pomagale z nasveti in mi stale ob strani. Nekako takšnole je moje stanje s katerim se ne morem sprijazniti. Lani sem zanosila in po dveh mesecih imela spontani splav. Bilo je zelo hudo - hvala ker ste mi takrat pomagale na tem forumu. Potem ko sem si malo opomogla pa mi je ginekologinja našla pregrado v maternici. V mesecu novembru sem si jo dala odstraniti. Ker si z možem zelo, zelo želiva otročeka sva takoj po tem začela delati na bebici  z upanjem, da zdaj pa nama mora ratati. Do danes nama še ni, kjub temu, da imava spolne odnose zelo pogosto, še posebej v času ovulacije. Pa kljub temu sem vsaki mesec razočarana, ker se  kar pojavi.  Ko sva se odločila za otroka nama je v prvem ratalo, sedaj pa več ne veva kaj bi lahko bilo narobe. Non stop se sprašujem, da bi bilo bolje da si ne bi bila dala odstranit pregrado. Ali ima oz. je imela katera podobne težave? Ali je sploh mogoče, da sva neplodna, kjub temu da nama je prvič takoj uspelo? Ali je mogoče katera na tem forumu, ki se je prav tako trudila pa ji je na koncu ratalo. Zelo mi boste pomagale z odgovori, kljub temu, da sama vem, da če mi je usojeno tako bo drugače bom pač morala sprejeti tisto kar mi je pač namenjeno. Z naravo se baje ne moremo boriti.

Lep pozdrav vsem, ki se trudite.

Glej na op. si bila novembra. To pomeni, da zdaj teče 5 mes. od posega. Vem, da je zate to doooolga doba, ampak sploh še ni panike. Če računaš npr. da mesec po posegu še ciklus ni bil vpelan, pol na december pozabi in ti preostaneta januar in februar . Torej v dveh mes. vama ni ratalo, marec je še na začetku in čist možno je, da bo pa ravno ta mesec - če pa ne pa naslednji, če pa ne pa pol...

Neplodna sigurno nista, ker je pri vama že prišlo do oploditve, vendar žal verjetno zaradi pregrade nista dočakala srečnega konca.

Vem, da je hudo in tud občutek za čas imaš drugačen, ko hrepeniš po otroku. Jaz bi ti pa vseeno svetovala, da se sprosti (lastne izkušnje, bol sem paničarila, računala, jokala, slabše je bilo!). Pusti naravi svojo pot, ker slej ko prej boš srečka .

Lepo pridno delajta na  in čakajta. Pa brez grdih misli o neplodnosti pa tako. Saj veš - misli so žive!

Veliko, veliko sreče in potrpljenja.