Naš prvošolec ima sošolca, ki ima vedenjske motnje, izsiljuje z jokom, ima ipične napade, je nasilen (celo do učiteljic) in ravno našega fanta si je izbral za svojo "žrtev". Ker se poznata že od prej hoče biti na vsak način njegov prijatelj. Neprenehoma mu sledi, mu nagaja, če se naš noče igrati z njim se ga loti z nasiljem, skače vanj, krili okoli njega, mu meče stvari iz mize, v vglavnem nadleguje ga tako kot vidimo v filimih. In ker se od začetka naš ni veliko pritoževal, smo se doma le pogovarjali, da naj pove učiteljici, naj se umakne, ignorira, a ne pomaga. Od učiteljic sem dobila celo občutek, kot bi želele na nas prenesti odgovorost, da to uredimo, v smislu, naj se pogovorimo z otrokom, da se bo znal umaknit in pravilno odreagirat.

Kakšen nasvet bi bil dobrodošel...

Če se nasilje in ''zalezovanje'' dogaja v šoli, seveda morajo reagirat učiteljice. Poskusi iti do ravnatelja/ice in povedati za kaj se gre. Takšne stvari se ne smejo dogajati, vem pa, da se....tudi v razredu mojega mlajšega sina so se dogajale, morda se še.


Vsak primer je tako specifičen, da ni nekega vsesplošnega recepta. Naša šola ima zavezo do ničelne tolerantnosti do nasilja. Vprašaj kako je s tem na vaši šoli. Po moje bi morali v šoli v prvi vrsti reagirati že zaradi dejstva, da se to dogaja tam.


_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

eh, iz izkušenj učitelji take stvari zelo radi prepustijo otrokom samim... žal... naš je tudi imel take probleme z enim fantom. doma se lahko pogovarjaš, ampak 'na licu mesta' jim je drugače, težje. in v šolah se zelo veliko stvari dogaja mimo učiteljev... po eni strani morajo marsikdaj otroci sami preko ovir, z našo podporo.

najbolj učinkovito bo, da stopite do staršev otroka (predvidevam, da jih vsaj bežno poznate še z vrtca) in se z njimi direkt pomenite. potem pa še starši in oba otroka. bo večji učinek. če pa tam naletite na gluha ušesa, pojdite do učiteljice in še naprej. in medtem imejte z otrokom zelo odkrit odnos, poslušajte njegovo stisko

Deloma ima učiteljica prav. Naučite otroka, da prepozna vsiljivca in da mu da tudi jasno vedeti, da je s svojim vedenjem nesprejemljiv in da s takim vedenjem žal ni zaželena družba. Otrok se mora sam znati postaviti socialno mejo, in to je tisto, kar ga je vaša naloga, in ne naloga učitelja, da ga naučite.

Naloga učitelja je vzpostaviti ravnovesje v razredu in preprečiti nasilna dejanja in ne to, da hoče biti njegov prijatelj. Meja je sicer tanka, a od tega kar pišeš, je le metanje stvari z mize nasilje. Ostalo je slaba socializacija in slab način, kako postati prijatelj. Torej ima učiteljica pred seboj dva slabo socializirana otroka.

Moje mnenje: opravite svojo nalogo, na naslednjih govorilnih se z učiteljico pogovorite o napredku in takrat skupaj predlagajte naslednji korak. Prvi korak je definitivno na vas kot starših.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

se strinjam. Ni pa lahko delo to, gre počasi in pri nas je bil uspeh (meni) viden po kakih 6 mesecih. Mogoče je bil prej, ampak nisem bila zraven, da bi opazila.