..in to resnično. Doživljava pravo nočno moro. in spet je govora o spanju. Našemu malčku se je popolnoma strgalo. Kot se že  pri eni temi pisala, spi poleg naju (ker je bil bolan in se je navadil), uspavava ga tako, daa morava ležat poleg njega, do nedavnega je potem zaspal in sem lahko vstala in še kja delala. Večkrat se je sicer še zbudil, a sem ga na hitro uspavala nazaj. Zadnje dni pa je stanje krizno. Otrok ponori, če se v postelji samo premaknem, kaj šele, da bi slučajno vstala in šla ven. Pa čeprav prej trdno spi, se zbudi v hipu, ko se premaknem in se panično tuli... Zdaj leži poleg njega ati.
Ne veva več, kaj naj narediva. Otrok manipulira z nama, imam občutek. Nimam več moči, saj me čaka ogromno dela, ki bi ga rada opravila, ko on zaspi (podnevi se ves čas obeša name), a je nemogoče.
KAJ NAJ STORIVA?
Razmišljava, da bi izbrala kruto metodo in ga pustila jokati, kajti nič drugega ne zaleže.
Toda če ga bova dala v njegovo posteljico, niti pod razno ne bo ležal, ampak stal ob ograjici in tulil.

Prosim, kaj bi vi naredili, ker to ne vodi nikamor. Sem na robu solz.

_____________________________

Letos pa bo!

Joj, oprostite za napake, sem preveč hitela..

_____________________________

Letos pa bo!

Jaz sem ti samo prekopirala odgovor iz prejšnjega posta

Jaz ti lahko svetujem samo kruto metodo, in to je, da ga pustiš jokati, ko se zbudi. Jokal bo mogoče 3 noči, potem pa ne bo več. Humanega navajanja ni. Ali se otrok sam navadi(na kar pa lahko čakaš tudi leta) ali pa ga odvadiš ti. Kaj pa so 3 dnevi proti 3,4 letom?
Sem srečna, da smo to okrog 6 meseca naredili in smo vsaj vsi naspani in spočiti. Tudi oba otroka. Tako dan gledam skozi drugačne, prespane oči.

Bi mogoče dodala k mojemu odgovoru. ta "kruta" metoda, je bila tudi zame in za mojega moža kruta. Pri prvem otroku sem mislila, da se mi bo zmešalo, ko je moj otrok jokal, midva sva pa stala pred vrati, poslušala, ga na skrivaj gledala, drug drugega bodrila...... Sem ga hotela dvigniti, kot sem ga do tistega dneva vedno, pa je rekel mož, da naj zdržim. Če smo 20 min, pa bomo še kakšno minuto ali dve. Po 30 min v prvem dnevu je tudi zaspal. Drugi dan je trajalo 15 min, tretji pa 5, od takrat dalje pa spi. Pri drugem je bilo podobno, tudi z mojimi zgoraj opisanimi občutki.
Tudi moja otroka se lahko vedno zaneseta name, še toliko bolj, ker sem prespana in spočita mama, ki je naslednji dan brez težave aktivna s svojim otroci.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Moja pupa je, mislim da, 2 m starejša od tvojega. Ko sem imela usoavanja na joški dovolj, sem jo v 4 dneh spravila na to, da jo odložim po dojenju v kinderbett, obrnem na bok in odidem iz sobice. Prvi dan se je drla 52 minut, naslednji dobre pol ure, 5. dan nič več. Vsake toliko (recimo na 2 minuti) sem jo šla položit nazaj, jo božala, ji prigovarjala, ji razlagala, da je mami tu. Sedaj tako zaspi že skoraj 14 dni, 2 - krat vmes je imela neke "motnje" z izsiljevanjem. Sem povzdignila glas in zarobantila, nekaj malega je zajamrala, se obrnila na bok in utihnila ter zaspala.

Tiste litanije iz knjig in nasveti popolnih mamic, pri mojih otrocih žal ne palijo. Edina napaka, ki jo še delamo, je ta, da spi v najini spalnici. Manjka nam ena sobica. Prizadevim si, da bi jo ob prvem naslednjem bujenju, prestavila  k bratcu, pa se mož boji, da ji bo ponoči kaj naredil.

Tudi sinko je izsiljeval, pa smo ga na podobno metodo "ukrotili". Vse pa smo pokvarili, ko je zbolel in tako zdaj z njim hodi spat mož. Tako uspavanje traja med 30 - 60 minut. Za posrat. Kje mož preživi večino noči, je jasno .

LP, Jasna

Hitre resitve ne bo, to je prvo, kar je potrebno sprejeti. Bo pa treba verjetno malo bolj na trdo. Treba mu je dopovedati, da ko je v postelji, nista ati in mami nic vec zabavna, da ni po njegovo. Pa ga dajta v vajino posteljo, malo lezi ob njem, potem pa reci, da gres npr. lulat, da bos takoj nazaj, da bos pustila vrata odprta ...Pa tako res  naredi - pridi nazaj, da bo videl, da drzis obljubo (seveda se bo drl, a vstrajaj, potisni ga nazaj v posteljo, ne dovoli, da gre za tabo, ga pokregaj). Potem pa ta cas podaljsuj, hodi gledat, si spet kaj novega izmisli. Naredi se butasto, ko se bo drl, pa predlagaj, da gres po medvedka, da bo pri njemu spal (sama sem ji nanosila toliko igrac, da nislo skoraj sle vec v posteljo - enkrat je pa odnehala s klicanjem), pa po dudo, ali steklenicko. nekaj da se zamoti, pa pusti mu prizgano kaksno lucko, da ne bo cisto temno (morda tisto za v vticnico). Midva sva jo pred to metodo se navadila, da je spala v svoji postelji - tudi dolga procedura. Sva lezala zraven njene posteljice, smo se skozi rimelce drzali za roko, pela, pregovarjala - je trajalo, a potem se je navadila. Uspesno, predvsem pa trdne zivce.

vsak otrok je unikat in tudi njegovi starši. zato je tole le nasvet, kako bi/sem ravnala jaz....

glede na to, da se zbudi, če greš od njega, je najbrž v obdobju, ko nujno potrebuje varnost, a je šel pred kratkim v vrtec?? no vseeno je tole obdobje enega leta bolj krizno in se oklepajo staršev

pred spanjem ga dalj časa ujčkaj, igraj, nosi...kar mu ugaja. potem pa vztrajaj (na lep način), naj zaspi, kakor je navajen ali pa če poizkusiš nov način (pri nas je to trepljanje po ritki v posteljici, ponoči pa pride k nama), potem vstani - če se zbudi ga spet uspavaj itd. itd. dokler imaš živce, mogoče se z možem zamenjajta, ko ti prekipi. vedi, da otroci ne izsiljujejo, ampak so navajeni na nek red. vse pa lahko dosežeš z vztrajnostjo in mirnostjo.

včasih pomaga, da ga res pustiš par minut jokati (no jaz zdržim pol minute max) in potem ga malo poujčkam (se tko stisne k meni) in navadno potem zaspi - da mu postane jasno kaj hočem

pa veliko sreče in mirne živce



_____________________________

iz malega zraste veliko

Hojla,popolnoma enako zgodbo sva podoživljala midva.Naša princeska pa je stara 2.5 leti.Bilo je grozno,zaspati smo morali z njo,tudi po uro in pol sem ležala zraven in jasno zaspala,tako da nisem bila sposobna za nič,ko sem se zbudila.Potem pa še dretje sredi noči,da moramo ponjo in jo odnest k nama.To se je dogajalo dokler nama res ni bilo zadost.Nisva POPUSTILA,mala se je drla k jeshar 3 noči,lepo sva ji prigovarjala da naj sama pride k nama pa bo vse ok in res po nekaj dneh je ugotovila,da ne bo šlo drugač,kot če pride sama brez dretja (mož je malo bolj oštro nastopil).Zgodil se je čudež mala sedaj pride sama, ne tuli in je zlatka.Glede ležanja,pa enako,navili smo ji muziko la la la,malo lučko ima skoz prižgano,polno medvedov in drugo.Danes gre spat sama.Mislim,da moraš tu res vztrajati.LP Sand

tole okrog enega leta je res mučno obdobje. tudi naša se mene skoz oklepa in tudi v varstvu skoz visi na gospe. in zdaj je šla še dlje, skoz se trmasto nazaj usloči in "zahteva" svoje. jaz jo kar pustim, da se trma in "meče" po tleh in potem kar hitro vstane in pride sama k meni....

spanje: Kepa, ne preostane ti drugega, kot da ga pustiš da tuli. se bo že naveličal. mi "že spet" spimo normalno. do naslednjega zobka / luninga krajca ipd. smo pa spet morali poslušati jok nekaj noči. blagor tistim, katerih otroci to skapirajo po prvi lekciji. mi vadimo že od 6. meseca dalje.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Mogoce jo je pa strah? Ima mogoce nocne more? Dvomim, da to pocne zanalasc. Toliko stara najbrz se ne.. Ne vem. Mi nasega Jakoba uspavamo na isti nacin kot ga opisujes. Se pogosto zbudi ponoci in joka. Sploh ce Bigwhale-a ni poleg. Saj bo minilo. Pri nas gre malenkost na bolje. Pocasi.. Pretehtaj kaj ti res najvec pomeni. Ce si tako zelo utrujena, ti najbrz drugega ne bo preostalo kot da jo pustis jokat.. Ce imas pa se kaj energije, pa jo pocartaj in stisni k sebi.. Bo ze..

Čas je, da otročka daš spat v lastno posteljo v lastno sobo. Pred spanjem vzpostavi nek red, ob približno isti uri..večerja, kopanje, malo cartanja, potem ga pa položi v posteljico in lahko noč. Na začetku bo veliko jokal, ampak ne pusti se...če bosta vztrajala, bo vajin trud poplačan, sicer bo mali verjetno spal pri vama tja do OŠ  Skratka, mislim, da huje, kot je sedaj, ne more biti, zato je res čas za spremembe.
Naša Naja je pri nama spala prvih 6 mesecev in je bila že prava razvajenka, potem pa jo je začelo motiti najino premikanje itd.. Takrat sva jo dala v svojo sobo..tri večere je bil jok (enkrat tak, da sem jo morala dati nazaj v zakonsko posteljo), potem pa se je navadila in zdaj lahko zaspi samo v svoji posteljici, v temi, ko ima mir.
Veliko sreče in LP

Jaz se prav tako strinjam z drugimi! Pri nas je bilo prav tako izsiljevanje vsak vecer, dokler enostavno vec nisem zmogla vsega! Po treh prejokanih vecerih (otrokovih in mojih) sta oba ugotovila, da je tako boljse za vse! Hudo je ko stojis na trnih za vrati in cakas, kdaj bo nehal jokat, ampak se izplaca!

Ja, itak, pustit, da se zdere, pa boste vsi rešeni, podnevi in ponoči.

Za vse zagovornice izjokanja v spanec: predstavljajte si, da ste majhne, majčkene, da vam je neugodno, da vas je strah, da ste same v posteljici, da ne morete zaspati, da obupano kličete tistega, ki vam je vse na svetu.