Pozdravljeni!

Prosila bi za nasvet. V kleti hiše od svojih staršev bi rada imela manjše stanovanje (30m2), pa ne vem kako starše prositi za finančno pomoč.

Glede na to, da so sestri naredili in pomagal opremiti stanovanje v zgorjem nadstropju mislim da ne bi prosila preveč.

Najprej starše vpraši, če lahko sploh živiš pod njuno streho, oz. si sploh lahko stanovanje uštimaš. Pol pa pejdi v urejnaje lastništva-če ti straša zadevo podarita ali jo od njiju odkupiš...Pol se pa pejt urejanje stanovanja, pa finance fehtaj itd.

_____________________________

May you be strainghtened by yesterday¨s rain, walk straight in tommorow¨s wind and cherish each moment of the sun today.

ja popolnoma prav imaš

Saj ne zahtevam da karkoli name prepišeta.
Dovolila pa skor ziher bosta ker je že enkrat mami rekla da bom lahko mela spodaj če bo tako prišlo.

In ti si jemlješ pravico, da ti to kar malo pripada...spodaj je pač moje...No ja samo ne mi pol čez kakšno leto pa jamrat tle gor, kako se starši v vse vtikajo, kako ne moreš živet z njimi in s estro, ki ima lepo stanovanje na vrhuitd. Nared pa kokr češ.

_____________________________

May you be strainghtened by yesterday¨s rain, walk straight in tommorow¨s wind and cherish each moment of the sun today.

A je kdo reku, da mislim za vekomaj ostat dol, pa da bi bilo moje.
Mislim si pa, da bi bilo pravično, da če so sestri nardil 100m2, da bi tudi meni lahko potem 30m2.

Starši ti niso dolžni pomagat sam zato ker so pač sestri. Ne moreš pa od njih zahtevat, da ti financirajo, pa čeprav samo 30kvadratov. Midva sva vse sama naredila, pa imava 150 kvadratov in nama ni nobeden dal niti centa zraven..pač sva delala, ko sva imela denar..je vmes tudi po par mesecev stalo vse, ker ni bilo financ, ampak nisem pa nikoli mislila na to, da bi staršem rekla "dajta mi denar, da bova lahko nadaljevala"..je pa seveda zdaj občutek, da nisem komu kaj dolžna in da ni kdo kaj pomagal, kaj šele financiral še toliko boljši.
Nevem, kakšna je situacija, a imaš službo ali ne in v kakšnih odnosih ste..tudi če ti vse naredita in financirata, kdo bo pa stroške plačeval, tudi mami??

Za stroške že sedaj dajem zraven pa tudi v trgovino hodim nabavljat. Hrano pa uglavem doma pridelamo.
Vzrok zakaj želim imeti stanovanje je v tem da ne mislim bit več taka služkinja sestri in njenim otrokom in zaradi tega prihaja do trenj. Ker mislijo da če sem trenutno brez službe da jim moram biti na razpolago 24h dnevno. Zjutraj pomagam mami da spraviva sestrine otroke v šolo in vrtec, pomagam skuhati kosilo za vse skupaj, po kosilu pa še največkrat vse sama pospravim po kuhinji. Poleg tega pa še pereva in pospravljava cunje od otrok. Sestra pa samo vstane od kosila pa gre gor, pomaga pa nič. Še krožnika ponavadi ne pospravi iz mize za sabo. Da ne govorim, da bi pri nas kaj po dnevni pospravila, kar otroc popoldne razmečejo, pa še bi lahko naštevala.
Zato si želim imeti spodaj zase gospodinjstvo, in me briga potem če imajo vse razmetano.
Sem govorila z mami, da naj sestri kaj reče glede tega pa nič ne ukrene.

In če si boš spodaj uredila misliš da se bo to spremenilo
Si pa smešna

Kaj bi že pomagala, definitivno pa nebi pospravljala za njimi. Naj imajo pa razmetano če jih ni sram ko pride kdo na obisk, ker zdaj jaz skrbim za to. Če bom pa imela kdaj spodaj zase in si bom sama kuhala pa sigurno ne mislim gor pospravljat.

Najprej starše vprašaj, pa bo. Kako naj mi vemo?

Če pa je tko, je pa najboljš da greš nekam u najem. Mogoče še ne takoj, če si brez službe, ampak potem pa, ker če ne boš večna sužnja tam. Poleg tega, če bi ti vse nardila in financirala, bi še bolj odvisna postala od jiva..bi ti še prej lahko naprej vrgla, da sta ti vse urihtala, ti pa nič ne pomagaš in nič ne narediš. Boljše da se postaviš na svoje noge, zase, pa boš imela mir.

Lepo da hočeš na svoje, pa čeprav samo 1štuk nižje :)
Ampak se moram strinjati z ostalimi, glede na zdajšne razmere (glede sestrinega izkoriščanja in pomoči mami) - če ti bodo starši financirali ti bodo vsi skupaj še lažje rekli, da si jim dolžna pomagati in izkoriščanje se ne bo NIKOLI končalo. Če želiš to prekiniti moraš (pomoje) narediti POPOLEN REZ ali pa se zelo odločno postaviti sama zase - konec koncev so le sestrini otroci, ti boš še dovolj za svojimi pospravljala.
Glede financiranja pa tud verjamem [link=../uporabnik/pizmek]pizmek[/link]u, da se sedaj, ko je vse koncano pocuti zelo dobro, ker ni nikomur nic dolžna pa nič. Tudi jaz bi verjetno imela zelo slabo vest, če bi stanovala v stanovanju, ki ga ni zgradil moj denar.
Predlagam ti da dobro premisliš vso zadevo in mogoče počakaš, da dobiš službo preden greš v akcijo, če ne lahko vse skupaj izpade zelo grdo...


_____________________________

Only God can judge me :)

Se strinjam s tabo titania. Že dolgo premišljujem o tem. Misim pa, da če bi šla v podnajem bi še  slabše nardila. Potem bi se pa sigurno vsi proti men obrnili pa rekli da sem šla zato stran ker se mi ne ljubi delat.

ti pa si ena neodločna, nežna in prijazna dušica. Glej, vso pravico imaš živeti zase in ne za sestrine otroke. Zelo lepo od tebe,da pomagaš, ampak služkinja ti pa res ni treba biti. .. To, da boš starše prosila za klet in finančno pomoč pri urejanju, te bo le še bolj pahnilo v občutek "podrejenega" položaja - iz občutka dolžnosti boš prisiljena še naprej "pomagati" mami pri varovanju sestrinih otrok in ostalih opravilih...in na koncu boš vsa depresivna, jezna na mamo, pa na sestro,.....Moj nasvet: potrpi še malo oz. napni vse moči, da si najdeš službo, nato najameš garsonjero in si sama svoj gospodar. Pa končno nehaj živeti po pričakovanjih drugih! Lepo te prosim no...a ima tvoja sestra otroke zato, da odgovornost na vaju z mami prelaga? ...glej, lena je ona, ne ti.


_____________________________

Nihče vam ne more dati več, kot vam jaz lahko obljubim.

TomTaylor najbrž imaš res prav. Hvala za nasvet

Vijolica, jaz bi predlagal da se čimbolj osamosvojiš/si najdeš službo. Ker brez tega boš večno na uslugo svojim. In včasih je treba tudi rečt odločni NE! No, predlagam da si dobiš tudi enega fajn dečkota da ti malce pomaga pri osamosvajanju in ti dvigne samozavest in odločnost!

_____________________________

...and once you have tasted flight, you will walk the earth with your eyes turned skyward, for there you have been and there you long to return. -- Leonardo de Vinci
AMEN!