Živjo...Zame je to prva , stara sem 18,kmal dopolnim 19.. Govorijo mi,da sem prehitro začela... Mam strahove,ker je to zame prva nosečnost.. Kako ste se vi s tem spopadali,s temi slabosti?


< Sporočilo je popravil *Malena* -- 9.12.2006 23:34:35 >

Čestitam za . Ja, res si še mlada, po letih seveda .
Ni nujno, da ti bo slabo. Najboljše je, da si nabaviš kakšno knjigo, ki ima opisano nosečnost po tednih, kaj lahko pričakuješ v vsakem tednu.
Če pa imaš možnost, je najboljše, da se pridružiš na Čvekanje v pričakovanju, kjer boš spoznala punce, ki so noseče isto časa in boste skupaj premagovale ovire.
Srečno.

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

JAz na srečno nisem imela slabosti, tako, da ti težko kaj svetujem. Kolikor pa sem brala, nekje po tretjem meseu minejo-vsaj pri večini nosečnic.

p.s. Ja, meni se zdiš zeloooo mlada. Je pa to seveda tvoja stvar.
Želim ti lepo  in brezskrbno nosečnost

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Česititke za .
Če ti drugi pravijo, da si mlada za otoka, se ne obremenjuj s tem, če si ga sama želiš. Nisi napisala, ali si zanosila načrtovano ali nenačrtovano. V vsakem pimeru je otrok nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi v življenju. Knjige o nosečnosti niti ne rabiš kupit, lahko si jo sposodiš v knjižnjici in spoznavaš svoje telo v nosečnosti in svojo malo pikico. Morda pa dobiš za darilo takšno knjigo- zdaj je itak čas obdarovanj  . Nosečnosti pa naj te ne bo strah - verjemi, da je to prekrasno obdobje. Bodi ponosna na svoje spreminjajoče telo, dopovej si, da bo tvoj otrok zdrav in najlepši (za vsako mamo je tako ali tako njen otrok najlepši) in naenkrat boš svojo štručko že cartala.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Hvala vam za odgovore.. Malce sem zgrešila kje temo pustit,ampak dobro.. Ja nosečnost je bila načrtovana,se niti ne obremnjujem s tem,da mi govorijo,da sem premlada,sama vem,da bi bila zanj zmožna skrbet. Imam že neke slabosti po jedi,in moram bruhat. Hvala vam,malce ste me pomirili

Jaz sem stara 20 let, in bi z fantom (julija se poročiva) zelo rada imela otroka. Sedaj sem v drugem, zadnjem letu študija. Trenutno živiva pri njemu doma, ampak že gradiva hiško - sicer je še samo opeka in streha
Vsi okoli mene govorijo, da je 20-letnica premlada za otroka. Meni se že ne zdi tako. No, odvisno od ženske. Me pa

Tudi jaz načeloma zagovarjam, da je preden se odločiš za otroka treba nekaj doživet (se malo znoret). Ampak to ni nujno najboljša teorija. Saj se s predolgim čakanjem dočakajo komplikacije. Za to vam vsem mladenkam želim lepo in predvsem zdravo .

Ma nič nisi prehitro začela. Eni se morajo zluftat, eni pa pač ne. Ti samo uživaj v nosečnosti in se požvižgej na te opazke. Lahko te obsojajo tudi ljudje, kateri so ti "fovž" zaradi nosečnosti. SREČNO!

Js sem zanosila pri 19-ih, rodila pri 20-ih. S fantom sva bila skupaj že več kot 3 leta, nosečnosti nisva načrtovala, pač se je zgodilo. In smo danes srečna družinica...

Je čist odvisno od človeka. Js sem že precej doživela (kar se "norenja" tiče) in veliko novih stvari bom še doživela, zato se sploh ne obremenjujem z leti in podobnim. Brezveze...

Je pa res, da so eni prej "zreli", drugi kasneje. Eni pa žal sploh nikoli ne "dozorijo"...

Želim ti lepo in brezskrbno nosečnost!


_____________________________

Ponosna mamica dveh navihanih zakladkov, Nika in Vite.

Ne sekiraj se kar govorijo za tvojim hrbtom.

Tudi sama sem bila zelo mlada, ko sem spoznala svojega zdajšnjega moža ( bila sem še v osnovni šoli). Med nama se je začela ljubezen in še danes je. Naredila sem triletno šolo, nato še dve leti (4 letno) in se vpisala na fax, ki ga tudi kar redno delam. Vmes sem se zaposlila, si urejala stanovanje in si močno želela otroka. Odločila sva se da se poročiva...  Od začetka so mi vse soseda govorile da sem največja **** in... ko sem se poročila so pa začeli govort, da sva oba z možem jalova ( saj sva samo zato skupaj). Po skoraj dveh letih zakona in 10 letih skupnega življenja pa sedaj z veseljem povem, da bova avgusta najsrečnejša starša...
Zato pozabi na opazke in grde besede, ki zelo prizadenejo. Živi življenje zase in za svojo pikico v trebuščku.