Odkar je umrla moja mama, se ukvarjem z rodoslovjem (sestavljanjem družinskega drevesa, na kratko rečeno) in pred kratkim sem prišla do podatkov, da imam še živeče sorodnike, za katere nisem vedela. To so pravzaprav potomci bratov mojega dedka (ki ga nisem nikoli poznala - umrl je pred mojim rojstvom).

Zdaj sem pa malce v dilemi... oz. kar fajn. Tem potomcem so njihovi starši (bratje mojega dedka) skoraj zagotovo kdaj povedali (sploh pa, če so se poznali), da je bil njihov stric (moj dedek) poročen in da je imel štiri otroke. In ti potomci (ali pa vsaj kakšen od njih) so se skoraj zagotovo kdaj vprašali, kje so ti otroci (moja mama, moj stric in moji teti) in ali so imeli/imajo kaj otrok (ki smo jim sorodniki). Takšna vprašanja se ponavadi porajajo sama od sebe (npr. "Imam še kje koga?").

Potrebujem še nekaj raziskovanja, da dobim kontaktne podatke od njih (ampak to me ne skrbi), potem pa bi jih rada spoznala. Sem dovolj realna, da se zavedam, da obstaja tudi možnost zavrnitve (ki me ne bo bolela - vsaj nič bolj, kot kaj drugega, kar sem v svojem raziskovanju odkrila), ampak prvi korak bo še vedno moj.

Kako stopiti v kontakt z njimi? Telefonirati se mi ne zdi pametno (zgodba je predolga za impulze), e-mail je tako neoseben, da pri takšnih globokih stvareh ne pride v poštev, na vrata se pa tudi ne bi rada naslikala (bo še koga kap). Še nekako se najbolj nagibam k dolgemu pismu z razlago in željo.

Kako bi to storile ve (če bi sploh)?

jest sm dobila mail... s kratko razlago (kdo mi piše, da je delal družinsko drevo, kako sva si v sorodu,...) in vabilom na piknik junija, kjer se bo cela naša ''rodbina'' zbrala. jest sem v trenutku potrdila, ful vesela, pa se mi ni nič neosebno zdelo.


_____________________________

Accept certain inalienable truths: prices will rise, politicians will
philander, you too will get old. And when you do you’ll fantasize
that when you were young prices were reasonable, politicians were
noble and children respected their elders.

Sem že razmišljala o tem, vendar še nisem tako daleč. Jaz sem v bistvu še v fazi iskanja sorodnikov.

pol pa ne vem, kava al kej? mislm men bo verjetno manj neprijetno na pikniku, kjer nas bo velik kot pa če bi bla ena na ena s tem človekom... drugač pa ne vem, ko jih par izslediš jim pošlji mail/pošto, če ti lahko pomagajo oz. pač dopolnijo ''drevo'' z ljudimi ki jih poznajo (torej - brati, sestrami, bratranci,...) in boš takoj mela večjo bazo.


_____________________________

Accept certain inalienable truths: prices will rise, politicians will
philander, you too will get old. And when you do you’ll fantasize
that when you were young prices were reasonable, politicians were
noble and children respected their elders.

Moj oče je prav pred kratkim dobil mail od neke gospe, ki se je predstavila, povedala, kdo so njeni starši, še ene par detajlov družinskega drevesa in vprašanje, če je mogoče sorodnik. Simple. In gospa je dejansko njegova sestrična, hčerka strica, ki je poniknil že leta dva pa tri .
Tako da, meni se pošiljanje maila ne zdi nič spornega.

Ponavadi je lažje najti naslov in/ali telefonsko številko, kakor e-mail.

Ko imaš podatke kot sta ime in priimek se da vsaj po moje koga najti tudi na FB. Če pato ne pali pa definitivno pismo.

_____________________________

Nisem vedela
koliko ljubezni imam v srcu,
dokler me ni nekdo poklical MAMA

če imaš res željo po stikih, je dovolj mail. Če bodo zainteresirani, se bodo z veseljem odzvali, v nasprotnem primeru se tudi na pismo ne bodo...

So ljudje, ki jim take stvari ogromno pomenijo (jaz sem med njimi), in so ljudje, ki jim za robinske zadeve dol visi do Pakistana.
Pripravi se na topel sprejem in hkrati na to, da ta kdo kam pošlje ... ampak če ti to ogromno pomeni, definitivno sledi srcu.

Jaz bi se odločila za klasično pismo, sploh če so to starejši ljudje. Dandanes tako redko dobiš na dom pismo, na roke napisano, da ga človek že iz same nostalgije z večjo radovednostjo in z veseljem prebere. No to je moje mnenje.

Jaz bi tudi pismo napisala ali na roko ali na računalnik, povedala kaj delaš, dodala kontaktne številke in da če so zainteresirani da se ti javijo. Mislim, da je čisto dovolj ker na takšne stvari ljudje gledajo pozitivno in jim je to všeč. Za kakšen piknik pa bi se odločila ko jih boš že nekaj mela mi smo tudi imeli to že 2x in nas je ogromno pa ena super stvar je to, čestitke da si se sploh zraven spravla ker to ni tako majhna stvar 

Felicita, kje ste se pa dobili? Da nisva midve v sorodu.

Jaz bi napisala pismo, sploh tistim nad 50 (ali še kako leto manj). Mlajšim pa mail, če bi kje na internetu mail našla, sicer tudi njim pismo.

Da bi te kdo kam poslal, težko verjamem, razen če se nameravaš na kakšno dediščino vsest .

_____________________________

Ustavi se in prišel boš!

Glede na razmere v moji družini ne verjamem, da bi bilo to tako težko verjetno. Samo nekaj, do sedaj (meni) znanih detajlov:

Pred sabo imam original dokument (no, fotokopijo, ker mi originala v Arhivu niso dali), ki ga je napisal in podpisal moj dedek - da se odpoveduje vsem štirim otrokom (vključno z mojo mamo). Poskušam razumeti, kaj ga je gnalo k temu, da je to storil (mogoče smrt njegove žene, moje babice, predtem), ampak dejansko razumem pa nikakor ne. Nisem jezna, sem pa krepko razočarana nad tem njegovim dejanjem.

Mojo mamo je naknadno posvojil par, ki je imel svojega biološkega sina. Moja mama je s to posvojitvijo postala njegova sestra. 60 let sta se tudi drug do drugega vedla kakor brat in sestra. Ko je pa moja mama umrla in ko sem imela težave s plačilom pogreba, je pa njen brat (ko sem ga prosila za delno pomoč) rekel, da ona ni njegova sestra in da mu je popolnoma vseeno, če jo skurijo in raztresejo na občinski zemlji.

Moževa teta se je po smrti svojega moža poročila z moževim bratom. Družina je pa zaradi tega naredila galamo o krvoskrunstvu.

Vprašanje, kaj bom še odkrila. Verjetno so vsi z vsemi skregani.

Kerenesa, kolk daleč pa si pravzaprav prišla s tvojim raziskovanjem. nazadnje ( kako leto, dve nazaj ) sm te brala, da si na Bledu našla grob sorodnika, če se prav spomnim. Si kaj več odkrila? A svoje spomine še pišeš? Prav luštno in zanimivo te je blo brat.