A se doma kdaj zmerjate z njimi? Obicajno? Ali pa v jezi? Kako gledate na njih?

Včasih jaz v hudi jezi preveč jezik stegnem. Ni za se hvalit z njimi. Ampak niso take čisto nizke, so bolj na kontekst vezane : npr. "sebičnež", "nemarnež". Da bi mi mož krava ali pa pras rekel ali, bog ne daj, kaj hujšega, pa ne vem kako bi odreagirala.

Moje mnenje je, da ko postanejo psovke nekaj običajnega, ni več spoštovanja in potemtakem v taki zvezi nima smisla vztrajati, saj je že davno zgubila potencial in je ni več mogoče popraviti.  Torej: psovke

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Samo da povem, zakaj sprasujem .

Jaz sem bila full proti, zelo zelo redko kolnem, se pri sebi ne.
Ampak zadnjic me je nekdo jezil....in sem s tako jezo in tako iz srca rekla...ma na **** mi gres.....in je tolk pasal .

Saj ne, da bi to morala postati navada , samo pasalo je.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ne vem....ker na sebe pa toliko jezna nisem .

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ja, vsakih sedem let, pa takrat kvalitetno

Ne obkladava se z žaljivkami... sva bolj taka človeka (vsaj medsebojno), da imava prej "tiho vojno" kakor pa "eksplozijo"... največ, kar spraviva iz sebe (pa morava biti že fejst jezna), je kakšen "kmet zarukan" (z moje strani) ali "ma je*i se" (z njegove)... ampak moj mož je tako smešen, ko se razpi*di, da se mu skoraj v trenutku začnem smejat... kakšen konkreten prepir je potem skorajda nemogoč... on je pa mene tako ali tako navajen, da kar naprej pi*dim za vsako malenkost... takrat se mi pa on smeji, ko hodim po stanovanju in se pogovarjam sama s sabo ter kolnem kakor kakšen star, pijan mornar.

Drugje sem pa kar eksplozivna... šef jih npr. velikokrat sliši od mene (posledično pa še jaz od njega)... sicer imam še vedno "rajši" diplomatske prepire, ampak ko mi pa poči film, pa obvladam kletvice v vseh balkanskih jezikih, pa še v kakšnem evropskem zraven... s prijatelji se ne kregam (drugače mi ne bi bili prijatelji), s sodelavci se pa tudi znamo rukniti... kar pošteno, ja.

V vsakdanjem življenju mi pa mimogrede izleti kakšna "mater" ali kaj podobnega, ampak... tega ne smatram kot kletvico, ampak kot medmet.

Jasno, da ti je pasalo. Če že pravijo, da je batina prišla iz raja potem bi vsaj isto lahko rekli za kletvico. Nisem eden tistih, ki bi pretirano pazil na jezik, marsikdo mi je očital, da včasih v tem pretiravam pa sem se začel malo brzdati. Vsaj poskušam čim manj teh izrazov uporabljati v normalnem pogovoru, sploh pa čim manj pred otroci, čeprav kritičnih situacij žal ne morem preprečiti. Vsaj ko gre za komunikacijo z otroci in najbližjimi jih ne koristim. V avtu pa... raspameti!!! V bistvu na splošno opažam, da je avto en tak fantastičen poligon za "pražnjenje", dosti žensk sem že opazil kako mahajo in pizdijo, zanimivo je to gledati v vzvratnem ogledalu in potem bereš ustnice in se samo sladko smejiš.

Sama kletvica, mislim da sem že enkrat govoril, je pa itak zrcalo kulture naroda. In če je kletvica kazalnik intro/ekstro-vertiranosti človeka potem Slovenci zagotovo bolj spadajo med prve. Seveda v odnosu do drugih narodov bivšejugoslovanskih republik. Jeza pri Slovencih opažam nikoli ni bila pretirano zaželjeno čustvo. Pa če gremo še malo dlje, na splošno je izražanje čustev prej bolj ne kot sprejemljivo. Sploh pri moških se to povezuje z negativno konotacijo moškosti, takšni moški so radi označeni kot slabiči. Sploh stara garda v tem prednjači. In vasko tlačenje jeze predstavlja kopičenje. Lahko si samo predstavljamo kaj se zgodi ko se čaša prelije.
Zanimivo, da prisotnost kletvic radi pripisujemo "primitivnim" ljudjem, ki se ne znajo brzdati, katerih jeza je usmerjena navzven, pa sem zadnjič poslušal svoje glasne sosede kakšen arzenal žaljivk uporabljajo. Nisem jaz za te fore, je pa zanimivo nekaj. Kolikor niso sposobni kontrole čustev, vsaj kanalizirajo jih navzven in le ta znajo pridobiti jasno artikulacijo - točno veš ali so ti ljudje jezni, srečni, žalostni... In v primerjavi z njimi imam občutek, da sem tukaj mali otrok, pa čeprav se ne smatram za introvertirano osebo.
Nekaj sem še mislil napisati na to temo...

< Sporočilo je popravil Bakfark -- 27.8.2008 6:37:49 >

Sem mu samo enkrat rekla budalo, pa mi je bilo tako žal, da sem se mu drug dan opravičila.

Lahko rečem, da sem dokaj radodarna ko se mi dvigne pritisk.

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Pri nas se zahec. Pa bo treba tudi to omejit, ker kaj pa veš, kje otrok to potem ponuca. Saj tudi v hecu, ampak vseeno ni ravno lepo to.

Npr. včeraj se je pred blokom ful naglas na očija zadrl, da je pusi. Sicer se je smejal, ampajk glas je imel pa tak globok, kot bi bil odrasel. Ma to imata onadva take zasebne fore, ki jih bo res treba skenslat.

Sicer tudi jaz prispevam tu zraven, da se ne bom fino delala. Včeraj mu je oči nekaj težil, ampak tudi napol v hecu, pa sem ga našuntala, da mu je rekel: V rit se kavsn. To je bilo kao ful smešno. Ojoj, ne bom več.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

ja tut kdaj kaka uide iz ust...  ja vem grdo... se jih odvajaam

_____________________________

**najraj**

"A baby is something you carry inside you for nine months, in your arms for three years and in your heart till the day you die."

Če se čustva razplamtijo, se tudi kakšna sočna znajde.
Drugače pa jaz ne maram kletvic. Zelo grdo mi je slišat kogarkoli, da kleje. Sploh pred otrokom se poskušam brzdat. Nekje bo že slišala in pobrala, ni pa treba da je to doma.

Mogoče da sva v desetih letih izgovorila kakšno kletvico 2x, ampak takrat je bilo res veliko jeze na kupu. Pa je bilo tudi nekaj v smislu, na k...... mi greš . Drugače kletvice pri nas niso prisotne.

No ja, edino, ko meni kaj ne gre po načrtu ali si kaj spustim na nogo, se včasih sliši kakšna p.m. Čeprav zadnje čase preklinjam pppppppppp......pisemska pošiljka in priporočeno pismo, da mala ne pobira kletvic za mano . Rabim pa, da nekaj rečem, če me prst na nogi preveč boli .

Tako zares še nikoli noben nikomur ni nič takega rekel: ne on meni, ne jaz njemu, ne v primarnih družinah. Tudi v jezi ne.

V šali pa pogosto, sploh on jih je včasih ful uporabljal in mu je šlo na živce. Meni je vseeno za besede, dokler ne prizadanejo. Tudi se mi ne zdi nič tako strašno hudega, če se nekam udariš in zakolneš; jaz rečem pišuka, on pa kaj drugega, pa se mi zdi, da je to isto s*****, drugo pakovanje.

Sva se pa že pogovarjala, da bova pa morala pazit zdaj, ko bo mala kmalu začela govorit . POtem pa sploh ne bo vedela, da je to psovka, ker se recimo oči vedno reži, ko to reče...

V jezi ne.
Mu pa rečem da je prasec k prdne. On pa men da sm žena od prasca . Sam midva to nimava kot žaljivko

Čudna sva pač......

  bo čist držalo

_____________________________

Vsak dan mi družbo delajo prelepi sončki
JAN 2003
ENEJ 2005
ANŽE 2009

Kot je že Bakfark napisal, je res da si v avtu sploh kadar sem sama, dam duška in izrečem kakšno sočno na račun vožnje drugih voznikov , pa verjamem, da se mi kdo zaradi tega smeji, ampak jaz se pa vsaj mal odklopim., če ne bi me raznesl.
Načeloma pa kadar pride do konflikta s partnerjem nikoli, ker se mi zdi da je to del spošovanja eden do drugega in besed se ne da pozabit.

V prepiru jih nikoli ne uporabljam. Še najmanj v prepiru z možem.

Itak pa da kdaj komu stalam kretene, idiote in še kaj hujšega. Ampak to samo, ko sem res nakajfana do amena in se o tem pogovarjam z določenima osebama (beri moj mož in Muki).

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Jaz precej grdo govorim, priznam, ampak tako, mimgrede. Npr. p***a, je spet vroče! Ali pa Ma u k***c še ta diploma. Pa s tem sploh nič ne mislim grdega, samo tko, ventil pač.
Možu pa nikoli ne rečem nič, mislim SPLOH. Mogoče sem mu enkrat v šali rekla Ja ti si pa tud en runkelj al neki takega, k je bil neroden. Drugače pa nič. Si tudi ne predstavljam, da bi on meni kar koli rekel. Uf, bohnedaj.


_____________________________

The only man who had his work done by Friday was Robinson Crusoe.

Bi ga koj u k**** poslala, a ne?

Se zgodi da mu včasih kako sočno obrnem. Ampak ni zamere, me pozna. Baje sem hujša od kočijažev  V avtu pa obvezno obračam boga in pol in pošiljam nekam. Ampak se ful trudim zmanjšat oz. prenehat od kar imam otroka, ker me zmrazi, da bi kletvice pobirala od mene.