Naš oči pravi, da lahko mama nosi nakit, ki ga je hčerka dobila kot darilo (npr. pri rojstvu) dokler punčka ni dovolj velika, da ga nosi sama.

Jaz za to prvič slišim in me zanima, če je še kje takšna navada?

A res? No jaz ga od moje hčerkice ne nosim, da hranim, ko bo dovolj stara in mislim, da je prav tako.

Ja, čist resno. Je pa oči Dalmatinec.

On pravi, naj nosim, meni se pa čudno zdi

Moja dva fantka imata tudi nekaj zlata, ki sta ga dobila za krst, ampak mi niti na misel ne pride, da bi ga kdo drug kot onadva nosil.  

_____________________________

Sami sončki okrog mene :)

Tudi jaz sem nakit od mojih dveh shranila.
Kaj pa, če bi kakšno stvar izgubila? Bi lahko rekla hčerki, da je za rojstni dan dobila zlato verižico, ampak je žal ni več, ker jo je mami izgubila?

Prvič slišim za kak tak običaj in me nič ne mika njenega nakita nosit.

Jaz občasno nosim samo en Mirnin obesek, ker je nekako v kompletu z enim mojim prstanom in mojimi uhani. Ostalo imam pa spravljeno.

_____________________________

Mirna - 19. 12. 2003
Zarja - 30. 10. 2006

Kar so dobili otroci, je njihovo. In, kar nosijo - nosijo, kar pa ne, pa hranim, da bodo nosili, ko bodo večji.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Ja, v Dalmaciji je tak običaj. Žal ne znam razložiti, za kaj pri celi stvari gre, vem pa, da kolegica nosi verižico, ki jo je njen sinko dobil pri krstu. Mogoče je kakšna dalmatinka tukaj, ki nam bo razložila, v čem je bistvo. Ali pa jaz po dopustu
Različni karaji - različni običaji!

Slišala še nisem za to in se mi ne zdi prav je pa nosila moja svakinja uhančke, ki so bili za punčko, ko je bil moj dragi boter, me je sicer motilo ampak nisem rekla nič, ker jih nisem jaz kupila pač pa mož in on je tudi bil boter, njega pa ni motilo. Sam pa vem da tega ne bi nosila, ker ne pripada meni, pač pa hčerki.

_____________________________

Zunanji svet je le odsev sveta, ki ste ga ustvarili v svoji notranjosti.

Ah, kje pa. Mi ga imamo spravljenega in na vsake svete čase si lahko nadene okoli vratu zlato ogrlico. Eno je pri svojih treh letih v pičli minuti strgala kot za šalo. Ko se bosta s tamalim nehala ravsat, ji bomo pa nadeli kakšno zadevico.

Jaz ne nosim svojega, bom pa hčerkinega.

_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)