Pozdravljene!
Tako, pa sva opravlja ta zadnji  razgovor z najino G!
Moram vam povedat, da sva dala danes še zadnjič kri, za preiskavo in da samo čakava na vabilo iz bolnice da greva na oploditev! No malo bližje sma že!!!
Nevem če veste,danes nama je rekla G, da je v uradnem listu zasledila, da ni več samo 4krat, pol pa si moraš sam plačat, za umetno oploditev, temveč je zdaj po novem 6krat!!!

Nekaj bi vas še vprašala, tiste ki ste že bile na punkciji, res tako fejst boli, da grejo ene pod narkozo? Pa te inekcije ki si jih moraš dajat? Kdaj si začneš? kako dolgo, pa vse v zvezi z tem me zanima?

Hvala za odg!

< Sporočilo je popravil Eja RR -- 5.5.2008 22:48:15 >

Več o tem ti bodo znale povedati punce na Težave z zanositvijo.

Srečno.

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

Se strinjam, da je najboljš da punce na temi težave z zanositvijo vprašaš. One imajo veliko izkušenj z raznimi postopki. Jaz osebno sem zelo veliko koristnih informacij tam izvedela. Sicer grem pa danes zopet k G po nov bojni načrt, kako priti do . Nisem več med rosno mladimi, tako da si kakšnega dolgega čakanja ne morem več privoščit. Pa glede na to da imam že 10 let starega sina je že zdaj razlika ogromna, tako da upam, da bo danes moja G imela kakšne spodbudne besede zame...

_____________________________

" Neka bude, što biti nemože."
P.P.Njegoš

Oh draga moja Baci ne poslušaj kaj druge govorijo,seveda malo boli ampak se preživi,ker vse točnodobro vemo zakaj smo tam,sicer je pa tako,sprosti se,počasi dihaj,ubogaj in bo!DRŽIM PESTI!

Jaz sem pri punkciji imela 14 celic, nisem bila pod narkozo in sem komaj kaj čutila. Mislila sem le na to, da bom vse potrpela in bila tisti dan vsa namejana. Čez dan nisem rabila vzeti niti ene tablete proti bolečinam. Z dr. sva se med punkcijo smejala in normalno pogovarjala. Rekel je: Ko bi le bile vse tako pozitivne.

Jaz sem bila pod narkozo, in bi še 1x šla pod narkozo. So pa punce bile tam tudi brez narkoze in so imele različne izkušnje. Ene je bolelo, ene ne. Tako, da se pač odločiš...jaz za sebe vem, da bi bila pred tem preveč živčna in sem se raje odločila za narkozo. Mi je bilo lažje.

Vso srečo!

baci to je tako kot pri zobozdravniku. Ko smo bili mali nas ni nič bolelo, ker nas ni nihče še strašil z bolečino.

Bolj kot se boš sekirala bolj slabše bo. Če te groznooooo boli, ko te piči čebela?

Injekcija manj boli kot, če se udariš z glavo v omaro.  Punkcija pa je najboljša bolečina kar jih lahko čutiš, ker boš potem nosečka.


_____________________________

"A man can be destroyed but not defeated."

Baci- kako dolgo si čakala od prvega razgovora da so te dali na čakalno listo? In kako dolgo je trajalo da sta naredila vse preiskave pred tem? Mene tudi čaka IVF postopek, vendar imam razgovor komaj septembra. To se mi zdi taaakkk daleč

_____________________________

še vedno čakamo na pikico.....

baci -pridi k nam na temo IVF_ICSI maj - tam smo že enksperti o vsem kar se tiče postopkov

_____________________________

...svet je poln lepih rožic tete Pehte...

baci, kot ti je že ena napisala, punkcija ni noben bav bav. Sem sama imela 16 celic in ti povem, ne ni prijetna, ni pa tudi takšna da bi bilo za umert.

Sama poglej iz druge perspektive, kaj je pravzaprav narkoza. Škodi lahko tebi in tvojemu telesu, verjetno pa ima tudi nek določen vpliv na celice, saj zelo hitro preide v tvoje telo. Poglej jaz sem na GK v LJ in tam dobiš prej ketonal inekcijo, ki me je skoraj bolj bolela kot sama punkcija. Mene je bolj matralo potem, ko je ketonal popustil. Je pa priporočeno počivanje po punciji.

Še enkrat, ne se bati, ker se res nimaš kaj. Imej v mislih: Vse za naše male pikice in sončke, ki bi jih rade držale v naročju. Pa veliko uspeha.

punkcija boli. ampak se da preživet. zarad mene se lahko ta trenutek uležem na mizo pa da me prešpika. jaz sem mela 13 celic, na začetku je bilo bolj rahlo zbadanje, potem pač zmeraj malo bolj boleče. sama bi najbolj opisala kot krči prihajajoče M.
bila sem brez narkoze. in ja tud res, da sm na koncu že skoraj komaj čakala da je končal. ampak se da preživet. takoj se uležem spet. zdaj ene jamrajo bolj ene manj. ene majo nižji, druge višji prag bolečine. ampak se da preživet in ni noben bav bav.

enako injekcije. sem si jih dajala sama, po dve na dan. bolijo? ja. zelo? niti ne. igla je zelooo tanka in zelo kratka. na koncu ti postane že rutina.

in veš kaj je konc koncev najboljš. najboljš je da vse, vse kar pretpiš, vse bolečine...veš zakaj so. veš da delaš to za svojega otroka. tisti trenutek se to zavedaš pa vendar malo drugače gledaš kasneje na to. prej se ti zdi vse strašno grozno, vse blazno boleče... ko pa si noseča in gledaš nazaj, pa si samo misliš; ha, injekcije in punkcije. saj to je...kot bi človek rekel..piece of cake.
verjemi ker vem. ker sem dala to skozi in ker mi zaradi vsega tega kot rezultat tega, bije pod srcem novo srčece. majhno bitje. in punkcija in injekcije so bile samo stopničke do njega.

Da.


_____________________________

...potem so mi jo otrplo in jokajočo položili v naročje.
Prvič sem jo stisnila k sebi in jo poljubila.
Instinktivno se je umirila in me popolnoma zasužnjila s svojim laskanjem moji moči.

ampak se je splačalo ne?

Seveda se je splacalo. Dva dni po punckiji sem govorila nikoli vec, tretji dan si ze ves presrecen, ker komaj cakas peti dan da dobis otrocicke v trebuscka! Zdaj pa komaj cakam, da bo oktober, da gremo v nov postopek

_____________________________

...potem so mi jo otrplo in jokajočo položili v naročje.
Prvič sem jo stisnila k sebi in jo poljubila.
Instinktivno se je umirila in me popolnoma zasužnjila s svojim laskanjem moji moči.