Ne vem niti kako naj zacnem, upam samo na kaksno vzpodbudno besedo ali samo kaksno mnenje .
Kako se ve obnasate ko se z svojim skregate? Ampak ne tako vsakodnevno ali samo malo, temvec cisto zares, ko izreces se vse najhujse. Midva sva v soboto imela velik "ruker", pa me je tako potolklo da se v sluzbo nisem danes sla. Prav ne vem kako naj se obnasam.
Tako nekje dalec odzadaj v mojih mislih pa si mislim kako bom spakirala, odsla in vse pustila za sabo, ampak to samo sedaj ko sem tako jezna . Cez par dni bo pa verjetno vse spet minilo in bom najbolj srecna na svetu.

Pa ne vem, a ve tudi tako grdo razmisljate o njih ko ste jezne? Meni se zdi da to ni cisto v redu, verjetno bi mogla tudi ko sem jezna na kaksne lepe skupne trenutke z njim misliti.

Upam, da me razumete kaj mislim, sem malo raztresceno vrgla situacijo na plano .
Bom vesela za vsako besedo.

Jaz sem vedno razkurjena ko norc .
Če ga ne bi imela tako rada in če ne bi bil tudi on večinoma tako potrpežljiv, sem sposobna mulo kuhat še nekaj dni potem.
Ampak zdaj ko imava pikico, je vse drugače. Mulim se en dan, potem pa prespim in malo pregruntam katero neumnost sem rekla jaz in katero on.
In potem, ko nisva več razkurjena začnem debato /v glavnem zvečer, ko gre ta mala spat/.
Večinoma se potem v miru pogovoriva. Včasih pa tudi ne.

Ta vikend pa očitno ni bil najboljši - tud na naju dva ne. Ampak jaz se ne morem dolgo jeziti na . Ko sem pa pa tud jaz razmišljam in tuhtam grozne stvari.

Da o človeku misliš slabo je sam takrat ko je pač človek jezen. Jaz mu vedno potem rečem: A ne da sem tečka?! Če so ble hude besede izrečene pa da mi jih je žal pa še rečem da nisem tako mislila in potem se razneživa oba
Ali pa pride on pa reče a me maš kej rada?
Skratka še nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha