15.06.2007, 08:57
Nastanek in dejavniki tveganja
Rak materničnega vratu nastaja postopno v celicah sluzničnega epitelija. Sprva so spremembe blage, predrakave, omejene le na površinske celice, sčasoma pa postajajo hujše in zajamejo tudi globlje ležeče celice. V poznih fazah je prizadeto tudi tkivo pod sluznico, ko pa nastanejo razsevki, se rak razširi še na druge organe.
Pri nastanku raka materničnega vratu ima pomembno vlogo okužba z nekaterimi vrstami virusa papiloma, ki se prenašajo s spolnimi odnosi. Pogosteje zbolevajo ženske, ki prično spolno življenje mlade in pogosto menjavajo spolne partnerje, saj to veča možnost okužbe. Čeprav je s temi virusi okuženih veliko žensk, vse ne zbolijo za rakom. Zaenkrat še ne poznamo dejavnikov, ki povzročijo, da se pri nekaterih razvije bolezen, pri drugih pa ne. Z rakom materničnega vratu povezujejo tudi kajenje, dolgotrajno jemanje tablet za preprečevanje zanositve in veliko število porodov.
Rak materičnega vratu
Njegovo strokovno ime izvira iz latinščine – carcinoma colli uteri. Je bolezen, ki se največkrat razvija kar nekaj let. Sprva se razvijejo blage spremembe materničnega vratu, nato zmerne in hujše predrakave spremembe, ki lahko vodijo do raka, če jih ne zdravimo pravilno in pravočasno. Najpogosteje prizadene ženske med 35. in 55. letom starosti, redki pa niso niti primeri obolelih 20- ali 25-letnic.
Po podatkih iz slovenskega registra raka (ta deluje že vse od leta 1950) se je obolevnost za to vrsto raka večala med leti 1950 in 1962 (34 na novo obolelih na 100.000 žensk). Po letu 1960 so začeli uvajati preventivne ginekološke preglede in brise materničnega vratu, kar je botrovalo upadanju obolevnosti in umrljivosti. V letu 1979 je bilo število na novo odkritih primerov najmanjše do sedaj (14 novih primerov na 100.000 žensk) in je ostalo na približno enaki ravni vse do leta 1993. Po tem obdobju se je incidenca spet začela povečevati in v letu 1997 dosegla svoj vrh – 23.1 žensk z odkritim rakom materničnega vratu na 100.000 prebivalk. V letu 2000 so v celotni Sloveniji na novo zbolele 204 ženske, od tega večji delež mlajših od 54 let.
Kako ga prepoznamo?
Za raka na materničnem vratu je značilno, da ga dolgo časa ne opazimo. Ko se pojavijo prve vidnejše težave, pa je bolezen že napredovala in je zdravljenje zato manj uspešno in predvsem zahtevnejše. Prav zato so redni ginekološki pregledi izjemnega pomena in PAP brisi edini način, da se odkrije zgodnje predrakave spremembe, preden le-te povzročijo raka. Priporočljivo je, da se prvi pregled opravi v starosti 18 let ali ob začetku aktivnega spolnega življenja.
Pomembni znaki, na katere je potrebno biti pozoren in ki kažejo na hujše predrakave spremembe ali že razvitega raka, so:
- občasne ali ponavljajoče se krvavitve pri spolnih odnosih;
- ponavljajoča se vnetja nožnice;
- tope bolečine v spodnjem delu trebuha;
- dolgotrajne in/ali neredne menstrualne krvavitve;
- močni, bolj ali manj krvavi izcedki iz nožnice;
- težave pri odvajanju urina in blata;
- bolj ali manj močna pekoča bolečina v križu (ki postaja intenzivnejša);
- hujšanje in slabokrvnost (to sta že znaka zelo napredovale bolezni).
Bolezen v večini primerov povzročajo spolno prenosljivi človeški papiloma virusi. Ti pogosto povzročajo bradavice - prisotnost genitalnih bradavic (ki same po sebi niso rakasta tvorba) je tako verjeten znak prisotnosti papiloma virusov. Dejavniki, ki povečujejo možnost, da ti virusi povzročijo rast raka, pa so:
- nizka starost pri prvem spolnem odnosu;
- pogosto menjavanje spolnih partnerjev;
- kajenje;
- alkohol;
- stres …
Preventivni program ZORA in PAP test
V Sloveniji deluje državni preventivni program Zgodnjega Odkrivanja predRAkavih sprememb na materničnem vratu, ki so ga poimenovali ZORA. S tem programom želijo spodbuditi vse ženske med 20. in 64. letom, da bi redno hodile na ginekološke preglede, na katerih bi lahko odkrili spremembe celic, ki bi šele kasneje lahko postale rakave. Spremenjene celice materničnega vratu, ki so odkrite pravočasno, je moč enostavno odstraniti in tako do izbruha rakave bolezni sploh ne pride. Z vabili, ki jih pošljejo na dom, povabijo in spomnijo na pregled vse ženske, ki niso bile na pregledu že več kot tri leta in vse tiste, ki si še niso izbrale osebnega ginekologa.
Pri PAP testu ginekolog vzame bris materničnega vratu, ki ga nato pregledajo pod mikroskopom. Iščejo spremembe na celicah, ki jih razvrstijo v pet razredov – PAP I, kar pomeni normalne celice, pa vse do PAP V, ki pomeni močno spremenjene, najverjetneje rakave celice. V primeru blagih sprememb v več zaporednih brisih nato pregledajo še delček tkiva materničnega vratu, to je t.i. biopsija.
Ker se odkrite predrakave spremembe razvijajo v invazivnega raka postopno več let, je načeloma popolnoma dovolj odvzem brisa na tri leta, če sta bila prej dva brisa v razmaku enega leta normalna (t.j. PAP I). Spremembe so sprva blage, zmerne, nato hude in šele nato rakave, nekatere začetne spremembe pa celo same od sebe izginejo.
Zdravljenje
V zgodnejših stadijih bolezni se ginekologi največkrat odločijo za kirurško zdravljenje. Ko je bolezen še zelo omejena, je možna konizacija, to je odstranitev tkiva materničnega vratu v stožčasti obliki. Kasneje pride v poštev odstranitev maternice in priležnega tkiva v celoti, obeh jajčnikov, jajcevodov in limfne žleze. Pri mladih bolnicah se pogosto ne odločijo za odstranitev jajčnikov, da se ne bi pojavile neredne in prezgodnje menopavzalne težave. V kasnejših stadijih bolezni se lahko uporabi še obsevanje ali kemoterapija.
Viri:
- www.studentski-servis.com/clanki_podrobno.php?sifra=93
- www.onko-i.si/Slo/Zora/00epidemiologija.html
- www.gov.si/zzvkr/dejavnosti_zora.htm

in zato želim prej to rešiti.



