Pozdravljene!
Ne vem če sem na pravem forumu, ampak nimam pojma kam naj postavim to vprašanje, pa zaenkrat še hočem bit anonimna.

Doma imam enega starega 4 leta (stara 25 let, brezposelna, končujem faks-diplomo). Želim si še enega otroka , tu pa nastane dilema. Naj si prej poiščem službo (ampak potem še najmanj dve leti ziher nem mela otroka), ali naj mam še enega otroka in si grem potem iskat službo (te pa še dve leti službe nem imela)?

Vsi mi pravijo da je že zdaj prevelika razlika, da sem že pozna, da se pol ne bojo razumeli, da ne bodo imeli nič od otroštva,...

Kako bi se vi odločile?
Je res da se otrokom pokvariš otroštvo če imajo preveliko razliko? Je možno da se bodo razumeli kljub večji razliki?


< Sporočilo je popravil Eja RR -- 4.9.2009 17:35:56 >

Itak, da se bodo razumeli, čeprav bo večja razlika in nikar ne poslušaj drugih, naredi kot tebi paše pa če je 15 let razlike! Pa da bi jim zato otroštvo pokvarla
Tud jaz imam samo enega otroka, ki bo januarja star 5 let in bo, če bomo imeli še enega kar velika razlika, ampak mi je tako všeč. Vse ima svoje prednosti in slabosti.
Nasvet glede službe: najdi jo, potem pa hitro


_____________________________

Meni nebö odprto se zdi,
kadar se v tvoje ozrem oči,
kadar prijazno nasmejaš se,
kar sem prestala, pozabljeno je.
(F. Prešeren)

Prvo si poisci sluzbo,potem otrok..kar se tice razlike brez skrbi...jst mam mlajso sestro 11 let pa se super razumeva...kar naprej

_____________________________



ojoj velika težava. Nikoli in nikoli ne glej kaj bodo ti drugi rekli. To je tvoj izbor, in kako boš si naredila si boš!

Moji starši so vedno govorili prvo šola, nato služba šele nato družina. Šolo sem naredila, službo imam od danes do jutri, in nikoli ni primerno da bi imel otroka. šefica tako malo za hec malo za res naglasi da ne rabimo iti na porodniško, saj kot vidimo je dosti otrok. Ker potem bo pa mogla spet iskati novo delavko. Delovno mesto danes malo kje počaka, v mojem primeru me ne bo. če bom imela otroka nato iz porodniške grem direktno na Zavod za zaposlovanje.

Sem srednjih let, in mi je zdaj žal da nisem imela med študijem otroke, ker se bi nato zaposlila in ne bi več načrtovala otroke. mogoče bi bil ta način težji pa vendar ob pomoč staršev ali pa ne bi bilo ok.
Grozno pa je to, ko sem bila mlada sva pazila da ne bom postala zdaj se pa trudiva pa nič

odločiti se moraš sama kako in kaj, na okolico pa pozabi, očitno nimajo kaj drugo delati ko pa se ukvarjati s tvojo zadevo kako in kaj

To že, ampak nekega skupnega otroštva nista imeli. Skrbi me ker smo bolj na samem doma in okrog ni otrok da bi se lahko igrala z kom. Zato si tudi sama želi bratca ali sestrico, ker ji je dolgčas. Sam zaradi tega met otroka se mi pa spet ne zdi prav.

Res je težko se odločit.

[/quote]

Ves kako,men je vsec,jst sm skrbela za  njo ...pa zdej ima 12 let in full se razumeva,vse kar rabi jst ji omogocim..tud ce i ima kasne tezave jst sm prva kateri vse kaze.  Res je da otrostvo prezivlja sama,sej ima prijateljice ali ko pridem jst,uzivamo..gremo vn,po trgovinah,na pijaco(sok) in se pogovarjamo . 
Pa ce toliko zdej zelis otroka dej...kaj te briga kaj drugi govorijo1


_____________________________



Če se bodo otroci razumeli med seboj, je v veliki meri odvisno od njihovega karakterja. Pa so lahko narazen 1 ali 15 let.

Nima še tolko veze kako bi se razumeli, ampak se mi zdi da sem jo prikrajšala za otroško igro ker se nima z kom igrat.
Te mi pa še vsi to govorijo, poglej kako je sama, nima nikogar z kom bi se igrala,... in se počutim še bolj grozno.

Hodi v vrtec, tam je med vrstniki tu okrog pa res ni nikogar.

A sem jo res prikrajšala za lepo otroštvo? Kaj pa tisti ki so edinčki? Tisti tudi nimajo doma nikogar za igrat (od otrok mislim)?

No jaz sem imela službo za določen čas sem zanosila bila na porodniški ,ko mi je pogodba potekla ,sem bila še vedno opravičena do iste višine dohotka,ker sem bila zaposlena več kakor 1 leto!Sem pa po končani porodniški ,dobila službo,delala sem leto pa pol ,ko sem spet zanosila,ker nisem hotela večje razlike od 3 let ,sem spet prejemala porodniško,ko je je bilo konec sem dobila zaposlitev nazaj na isto delovno mesto,sem pa brez poklica navadna delavka!V obeh primerih sem bila še mlada in se nisem sekirala,da nebi dobila službe,stara sem bila 23 in 26 let ,ko sem zanosila,eno leto več ko sem rodila!
Okrok mene in tud v žlahti sem imela preveč primerov ,ko so čakali ta pravi trenutek za otroke,zdaj ko imajo vse pošlihtano pa ni otrok!

V tretje sem počakala da sem dobila za stalno ,sedaj sem stara 30 let in se mi ne da več živet z negotovostjo glede službe,marca sem dobila za stalno,če bo vse po sreči bom aprila rodila!Moj sinko bo takrat star 7 let,punčka pa 4,in se ful veselita bratca ali sestrice!

Tut če bo 6 let razlike bo lahko zelo vesela,lažje ti bo ,imela boš samo ene plenice,ona je že samostojna in če bo hotela bo lahko sodelovala v kopanju,če boš kaj rabila ti bo prinesla...!Nič se še ne sekiraj,še vedno je ta pravi čas,sam na tvojem mestu nebi preveč dolgo čakala,retke so ki jim uspe takoj zanosit,jaz sem vedno rabila vsaj 6 mesecev!Ene pa še več kot leto!Lahko greš v službo,ta čas poskusiš zanosit,ko boš noseča boš pa videla kako naprej!

Odloči se sama poslušaj svoje srce in kaj ti je v tem trenutku najbolj pomembno!

Samo, da imajo srečno otroštvo, čeprav so socialni problem