Pozdravljene

Mene pa zanima, kdaj se otrok razvadi glede hrane. Mislim, veliko kolegic imam, ki morajo svojim 5 - 6 letnikom pripravljati posebej kosilo, ker jim tisto kar je ostali družina ni všeč. Zdaj sem pa opazila, da jaz počenem isto s svojim 8 mesečnikom. Mu naredim eno za obrok GH in ker noče jest in se dere, mu pripravim nekaj drugega, v upanju da bo jedel. Kdaj si otroci zapomnijo, da z dretjem lahko izsilijo, kar se spomnijo?


_____________________________

27.8. 2008 se nama je pridružil čmrlj Uroš.
17. 2. 2010 pa še Blaž.

nimam pojma ampak zame je že prepozno. Upam, da boste drugi imeli več sreče.

ne vem, ampak pomoje je treba čimprej začet... poznam mulca ki pir 10ih letih ne je drugega kot bel kruh, pire krompir, govejo juho in olupljene dunajce (in mu to starši tut dajejo)... jest bi že mnogo prej postavila mejo, mogoče tut že pri 8m.

_____________________________

Accept certain inalienable truths: prices will rise, politicians will
philander, you too will get old. And when you do you’ll fantasize
that when you were young prices were reasonable, politicians were
noble and children respected their elders.

Nikol ni prepozno!! Pri nas je bila kriza že pri letu in pol starosti, ampak smo takrat popuščali, ker je slabo pridobivala na teži. Ko smo opazili, da je začela to izkoriščati in smo med jedjo vedno skakali okrog nje (v vrtcu pa je jedla vse po vrsti), smo se odločili, da temu naredimo konec. Enostavno - tole imamo za kosilo, sedela boš pri mizi tako kot ati in mami, če boš jedla ali ne. Drugega nimamo. Prvi teden je bilo samo vpitje (jedla bi čokolešnik, pa evrokrem ali piškote), midva pa sva jo enostavno ignorirala. Silila je nisva jesti, zato sem iz mize ob koncu kosila brez besed vzela poln krožnik hrane in dala na toplo, da sem ji ga ponudila spet, ko je jambrala, da je lačna. Po nekaj dneh je vidla, da ne bo uspela, zato je najprej poskusila eno žlico juhice in eno žlico krompirja. Oba sva jo zelo pohvalila in zraven ploskala. In smo uspeli. Če pridno je pri kosilu, dobi ob koncu tako kot mami in ati posladek, drugače ne. Ampak težko je vztrajati pri tem, če nista oba starša dovolj trdna. Je težko, ampak se splača. Zdaj vsak dan jemo skupaj za mizo (od cca. 2. leti starosti). Kupili smo ji svoj pribor, tudi otroški nožek, da lahko reže kot ati in mami. In je zelo zadovoljna. Ne sme se pa otroka siliti pojesti kakšno stvar do konca. Jaz sem zadovoljna že, če samo poskusi. Že to je veliko, posebno še, če prej tega nikoli ni jedla.

Naša 28m si lahko glede hrane zmišljuje samo kadar je bolana. Takrat ji dajem hrano po njenih željah. Mogoče je pa zato toliko bolana.
Drugače pa če ne je, pač ne je. Ko je lačna, je. In v vrtcu tudi je. Očitno bolje kuhajo kot jaz.

težko je reč - naša zna občasno grdo stradat. nič ji ne paše in potem ko postane ješča, je normalno. včasih pa tudi delamo ali ponudimo več jedi, včasih ne. kakor mamo čas sicer je mala in lahka in ji dajemo tudi bolj redilne zadeve, samo je zbirčna. sama sicer nisem pristaš jedla boš vse, ker tud meni se kdaj česa "zalušta" in ne jem vsega, tako da ne vem zakaj bi morala ona vse jest. je pa tudi res, da ko ni za zbirat, si ne zmišljujem in ona si pač tud ne more. če ni

razvajenost ali stvar okusa

torej je marsikateri odrasel "razvajen" ker ne je določenih stvari

otroci pa bi morali jesti vse, kar dobijo na krožnik?

naš je je jedel z nami, odkar smo ga lahko fino podložili v antilopu, v začetku pač juhico in podobne zadeve, pri osmih pa vse....določene stvari je začel izločevati nekje pri slabih dveh letih....silimo ga v nič ne. skuhamo normalno kosilo in kar poje, poje. so dnevi, ko ne je skoraj ničesar in so dnevi, ko je kot kamela....

me pa včasih čisto sam preseneti in pogolta nekaj, kar bi še včeraj verjetno pri njem izzvalo bruhanje



_____________________________

...vox populi...

Ne ne, jaz govorim o zmišljevanju. Vem, katere hrane ne je in tiste ji tudi skoraj nikoli ne ponujam. Npr. za kislo zelje vem, da ga ne mara in ga tud ne ponujam. Ji kaj drugega naredim.
Je pa čudno, da je npr. v vrtcu jedla segedin.  Doma pa zelja že od malega niti povoha ne.

pri nas je isto. ne silim, ne kuham posebej. včasih lahko en teden preživi ob bonbonih, naslednji teden pa ob solati. danes je npr. pojedel gobovo juho, katero je še pred kratkim ven pljuval.
Eh, bv neki paničart.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Je vse enako kot midva od približno enega leta. Morda se kakšna stvar včasih prilagodi zanj, ampak le zato, ker je morda "najina verzija" prepikantna ali pretežka za njegov želodček. In ponavadi pokasirava pritožbe, ker nima enako kot midva in leze v najino hrano .
Iz hranjenja ne delava nobenih cirkusov, poje kolikor mu paše, ko mu ni več zna to zelo jasno povedati in pokazati. Se kdaj zgodi da česa poje 3 žlice, naslednjič pa še repete. Nikoli pa mu ne pripravljam drugega, če nečesa noče in recimo vem, da to je in si v tistem trenutku samo izmišljuje. Še nikogar ni bili nič manj če enega obroka ni jedel, je pa zato na naslednjega bolj navalil.

jaz tudi ubistvu ne vem kaj naredit...ker se je tudi naša tamala začela zmišljevati in sem ji že ene parkrat šla delat posebej kosilo. pa ni bilo nič takega česar ne bi marala (itak), ampak pač ji zadnje čase paše kaj drugega . če ne bi bila tako lahka, ji tudi slučajno ne bi šla še enkrat kuhat, tako me pa seveda vrti okoli prsta
ne vem, ali naj jo pustim lačno ali kaj?

Jaz nisem nikoli delala druge hrane in nikoli je nisem silila z nobeno. Če je bila lačna in hotela jest, prav, če ne, pa ne. Zdaj, ko je večja, jo včasih vprašam, kaj bi rajši in mi pokaže (še ne govori), ampak da bi ji pa posebej kuhala pa ne pride v poštev, ker bi rada imela več otrok, 5 kosil pa tudi ne mroem naredit... Seveda naredim večkrat to, kar ima očitno zelo rada. Ampak tudi preference se spreminjajo in če bi kar obupala nad eno hrano, sem prepričana, da ji ne bi postala všeč. Na začetku je oboževala melono, potem je nekaj časa ni marala, zdaj jo spet obožuje. Nič hudega, ponujala jo bom vedno. Mogoče zato zdaj je čisto vse, kar si zmisliš in rada je.
Res je, da je nekaj časa pediatrinja jamrala, da je suha (čeprav za moje pojme ni nič tako strašno suha), zdaj pa se tudi njej ne zdi nič posebnega. Ampak kaj naj, če je pa ne pitamo s čipsom, pa ne cvremo itd.? Je to, kar jeva midva, nikoli ne jeva pred njo nečesa, česar ona ne sme, vse lahko proba. In to tudi vedno naredi, navadila se je na raznolike okuse in meni jo je super gledat, kako rada je. poje včasih več kot jaz!

Moja mami je tako razvadila mojega brata, da ni jedel nobene zelenjave, dokler ga tale punca ni dobila v roke, svaka ji čast! Jaz tega ne bom počela, ker se mi zdi brezveze.

kadar je pa bolana, pa seveda lahko dobi karkoli, samo da je. Ampak takrat ji dejansko navadno najbolj pašejo zelenjavne juhice - tisto celo poje, čokolade pa potem noče .

kaya, pri nas imamo obroke precej na pogosto, tako da tudi če bo tisto uro ali dve lačna, ne bo krize. Pa poje več za večerjo . Ji pa dovolim, da skup kuhava in včasih vprašam, kaj bi rajši, pa recimo dam na vse možno sir, ki ga obožuje, itd... Ali pa ima pač rada mojo kuhinjo , kaj pa vem, zaenkrat nimamo problemov.

jaz ne kuham posebej nisem in ne bom

imam 3 leta starega . in kar mi jemo mora tudi on sedeti za mizo in poskuša včasih ne bom jedel prav ampak do večerje ne bo nič tako se otrok nauči reda. je pa res da mi vse je najraj pa fižol samo da ga vidi. in če mi samo fižol je nimam nič proti ker je v solati .

vem daje težko uvajati hrano, ampak ko sem skuhala sem dala na stran in mu poslušala dati malo kasneje tako da se je okusa navadil . ne obupaj kajti ti otročki zelo dobro vedo zdaj mi je ratal in bo naslednjič tud.

simona

Jaz sem naši posebej kuhala do 1 leta. Potem pa je jedla z nami. Tvoj 8.mes. ni primerljiv s 5-6letnikom.
Ni pa šanse, niti najmanjše šansice, da bi kuhala otroku posebej, pol pa bi se že mož zmišljeval, pa jaz po svoje..... popizdim

Moj mož ni jedel polente...kao ni dobra.....pol sem jo pa pripravila malo drugače, pa mi reče...'u, zdaj bom še pa polento začel jest, fuuul je dobra .... v glavnem, pri meni jej ali pusti. rada kuham, ne bom pa življenja pustila v kuhinji

mi smo naši kuhali posebej do leta in pol, zadnje pol leta delno (npr. krompir smo vsi jedli isti, za meso in omako pa njej posebej dokuhali extra zelenjavo, ipd.). zdaj pa skušamo kuhat za vse enako samo kak dan tudi damo njej še kaj extra, kar ima rada (trenutno je zmešana na juhice vseh sort, tako da ji skuhamo kako zelenjavno juhico posebej), ker naša niti pod razno ne mara solat (zaenkrat).

Definitivno je to zmišljevanje in razvajenost in nič drugega. Včasih so vsi vse jedli, ker pač hrane ni bilo v izobilju.

Moj otrok je gotovo med najbolj izbirčnimi tukaj gor na forumu. Je zelo malo jedi, prej v vrtcu ins edaj v šoli ne je več ali manj ničesar.

Doma se tako pač delno prilagajamo njegovemu okusu, včasih pa mu skuham tudi kaj posebej.

Ma smotano je to, res. ne vem, kdaj je prišlo do tega. Dokler sem bila na porodniški, je še vse jedel, potem je bil eno leto pri mami in takrat se mi zdi,d a se mu je izoblikoval tale smotan okus. Ker podobno je tudi moj foter. Potem je šlo pa v vrtcu samo še navzdol.

Drugače pa je definitivno najboljše zdravilo za izbirčnost lakota. To smo pa že parkrat preizkusili oz. doživeli. če se od kosila do večera kje preganjamo, smo fizično aktivni in ničesar vmes ne jemo, potem zvečer poje tudi kaj, kar sicer ne bi. Tako da ... ne vem, jaz upam na boljše čase.

Pri nas je kosilo kosilo, kar je je. Nikoli ničesar drugega. In lepo je, ni težav, če noče je ne silim, pa vseeno potem vsaj malo poje, drugače je za malico, tam pa jo ponavadi vprašam kaj bi jedla in sama izbere (jogurt ali sadje ali rogljiček,...) in večinoma tudi potem poje. 

_____________________________

Nobody is perfect.

Hi! I'm Nobody

ronja, saj imamo tudi mi kar pogosto obroke, ampak me vseeno znervira, če da za kosilo samo 3 žlice v usta. pa sploh ne morem reči, da česa ne mara, zelenjavo obožuje, še celo ingver poje v japonski restavraciji
se mi pa zdi, da nas najbolj pediatri zakompleksajo, ko nam govorijo koliko so otročki prelahki  jaz sem čisto živčna, ko nič ne poje (ima okoli 9kg pri 2h letih) in ji potem valda skuham še hrenovke, če vem da bo vsaj v to še 2x ugriznila 

Ja, s tem sem se tud dolg ubadala - kaj narest potem? Pa delam tako, da imamo za kosilo kar pač imamo. Če poskusi samo tri žlice, so pač tri žlice. Kot vedno po obedu dobi jabolko ali banano ali kakšen kompot in piškot, včasih, kadar je res pridna tudi kinder čokoladico. To drži za dve uri, potem je pa itak že naslednji obrok. Je pa najbolj zanimivo to, da se včasih na vse štiri upira, da bi poskusila kakšno stvar, potem pa, ko poskusi (enostavno ji pustim krožnik pred njo, midva pa mirno jeva zraven), je ponavadi prazen ali vsaj na pol prazen krožnik. Tako da, ti tamali nas imajo čist v pesti, če se pustiš. Itak, da ne silim tamale jest nekaj, kar ne mara, ampak če pa tud poskusit noče, to je pa drugo. Takrat pustim krožnik pred njo in če ne bo jedla tistega, drugega ne bo. To smo jo naučili, tako da že dobro ve. Naša je bila nekaj časa tako trmasta, da je dobesedno stradala kakšen teden. Si ji prinesel večerjo ali kosilo, pa se je drla, da bi nekaj drugega. Včasih sva tud po 10x nesla krožnik nazaj in ji prinesla nekaj drugega. Samo da bi kaj pojedla. Nam je namreč pediatrinja ves čas težila, da premalo pridobiva na teži in sva bila čisto zasekirana. Pri nas se je največji preobrat naredil, ko je šla v vrtec. V enem tednu je jedla vse, kar so jedli drugi otroci, ampak doma pa je še vedno poskušala naju obračati okrog. Ko sva zvedla od vzgojiteljice, da poje čisto vse, kar ji prinesejo, sva tudi midva ubrala drugačen režim. Enostavno se ne pustiva več.

Tako da, če otrok vidi, da drugega za kosilo ne bo, se ne bo več dolgo zmišljeval, saj bo lačen.

Tega nisem nikoli pocela, da bi kuhala zanjo posebej.

Ko je bila manjsa, se je ob obroku se igrala z igracko, sploh, kadar je bila kaksna vecja druzba in je zelela pozornost, ali pa se ni bila full lacna. Da bi ekstra kuhala....no way.

Tudi danes je enako. Ce ne poje, jo pocaka mrzlo kosilo (vsaj tisto, kar se mrzlo lahko je; se mi zdi, da je to vse, razen pire krompirja). Ko je lacna, poje vse.

Pri nas je tako, da tamala (2leti) sploh ne komplicira, poje vse kar vidi .Od tavečje (5let), sem pa že večkrat čula, to pa smrdi, tega ne bom jedla, pa jo vseeno nekako prepričam da vsaj malo poje,ker res nočem kuhat ne več koncev.Je pa res da jo večkrat vprašam za mnenje kaj bi kosilali.Za večerjo ji pa ponavadi pustim, da je kar hoče, oziroma jo vprašam kaj bi večerjala.Je pa res, da v vrtcu je čisto vse kar imajo, zato vztrajamo tudi doma, no vsaj kolker se da.