Dober dan. Rdeči noski so se mi vedno zdeli fajn in super, tud doniral sem že, pa gledal film o človeku, ki je začel zdraviti otroke s humorjem. V ponedeljek sem imel pa na žalost (ker v bolnici nisi nikoli na srečo) priložnost videti vpliv klovna na prestrašenega in zmedenega otroka in v bistvu šele takrat zares dojel kakšno plemenito poslanstvo pravzaprav opravljajo Rdeči noski, klovni zdravniki.
Naš najmlajši 4 letnik je imel v bistvu že cel teden visoko vročino, čez vikend je šlo z vročino na bolje, kašelj je bil pa izrazit, no da skrajšam, v ponedeljek, ker vročina ni padla, obiščeva spet njegovo zdravnico. Ta z grozo ugotovi pomanjkanje kisika v krvi in naju pošlje pod nujno s sireno v Ljubljano na pediatrično. Mali je vse zelo pogumno prenesel, tudi drugače pri jemanju krvi in podobno ni težav. Tud na sprejemu je vse mirno prenesel, kljub temu, da je bil priklopljen na kisik, vse dokler ga sestra ni oblekla v pižamo in ga s kisikovo bombo vred posadila na invalidski voziček. Takrat mu je pa zlomilo in je blo očitno preveč. Solze so letele, prestrašeni pogledi in nikakor se ga ni dalo ustavit. potem pa potrka na vrata sobe in glej ga hišnika Jožeta, klovna od rdečih noskov. V 15 tih sekundah so se solze posušile, jok je minil in dan je bil spet lep. Klovn je bil prisoten celo dopoldne vsak dan in posveti se vsakemu otroku posebej. Mali je že doma in tud vse skupaj sploh ni blo tako grozno, saj sem bil ob njem in si sploh ne predstavljam, kako je otroci, ki so dlje časa v bolnici in koliko šele njim pomenijo rdeči noski.

Kot sem že rekel, šele sedaj zares dojamem, kaj pomeni klovn za otroka v bolnici in zato tole delim z vami, da vas bo čimveč poslalo NOSKI na 1919. Na njihovi spletni strani se da kupit majice in tudi rdeče noske. Donirati moramo, da bo čimveč bolanih otrok v bolnici pričakal klovn.

< Sporočilo je popravil kalbo -- 27.3.2014 10:51:29 >

prvo... Kalbo, upam, da je tvoje dete bolje in in da bo čimprej vse OK

tudi midva s sinom sva jih na podoben način spoznala, in so res sončki za te otroke...

jaz ima kar pri dohodnini (ne vem ali je 0,5%) določeno, da gre k njim nekaj denarja, če je pa priložnost, pa tudi prek SMSja kdaj kaj dam...

Poleg donacij sprejemajo noski tudi en kup stare šare, ki jo potem ali predelajo ali prodajo tistim, ki jo predelajo - vem, da recimo kartuše od printerjev jemljejo ipd... POglejte in lahko tudi iz službe vzamete odslužene stvari na poti v koš za smeti in jih nesete njim.
Čeprav sama nisem največja ljubiteljica klovnov, so ti izjema in jih zelo podpiram:).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Jaz jih spremljam na FB (na veliiiiiko srečo se nam še ni bilo treba se srečati z njimi) in jim redno doniram SMS. take organizacije na polno podpiram in oni si res zaslužijo tist €

S hčerko sva se imeli čast 2x srečati z njimi v bolnici. Res je neprecenljivo, ko vidiš srečo v otrokovih očeh, ko mu klovni razbijejo monotonost bolnišničnega dneva... Super so.

jaz sem jim takoj zaupala in verjela, da zelo dobro vplivajo na otroke. od mene so že dobili kar nekaj evrov preko sms-sa in kjerkoli srečam njihovo stojnico, trije mehki rdeči noski gredo z nami domov.
Po tvojem zapisu sem dobila potrditev, da gre denar v prave roke in nadaljujem s tem.
Hvala, da si z nami to delil.

jaz noskov nisem srecala, sem bila pa z 1,5 mesecnikom na pediatriji zaradi apnoicnih napadov (prenehanje dihanja).
srecala sem pa nekaj cudovitih zdravnikov in medicincev (oboje obeh spolov, da ne bo nesporazuma )

po posti sem tisti konec leta (2010) dobila cisto nevsiljivo pismo z letnim A4 koledarjem, če sem pripravljena donirati tistega pol procenta svoje dohodnine zanje.
od takrat prejemajo najinega pol procenta, pa tudi kak sms sem ze poslala.

_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

Rdeči noski so meni ostali v prelepem(vendar v zelo žalostnem) spominu- nekoč sem krožila po pediatriji, tam je umiral en otrok, za svoj prvi rojstni dan- vse je bilo zelo hudo, žalostno- in potem so prišli naokrog rdeči noski, povprašali mamico za dovoljenje in mu pričarali najlepši(in nažalost edini, ker ga čez par dni ni bilo več) rojstni dan v življenju- z tortico, kapicami, vse so nas okrasili, ful je bla zabava... in itak- večina nas je tulila, ko smo prišli iz sobe, ker je bilo zelo ganljivo-težka situacija, ki so se jo trudili narediti lepšo-lažjo za otroka in starše. Jih pa cenim za to, kar so naredili za tega otroka. Vsaka čast!

Ja, marsikdo misli, da samo afne guncajo, v bistvu se pa na vsakega otroka pripravijo, se mu prilagodijo.